Minil je še en teden, kar seveda pomeni novih Tedenskih (s)pet. Kako pa ti preživljaš vikend?
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Preklic referenduma o Jek 2
Ključno: Po objavi spornih političnih dogovarjanj glede drugega bloka nuklearke v Krškem se je politična elita nenadoma odločila za preklic novembrskega referenduma o drugem bloku.
Podrobno: V ponedeljek je SDS predlagala preklic posvetovalnega referenduma o drugem bloku krške nuklearke Jek 2, temu pa so se nato pridružile še ostale parlamentarne stranke, ki so referendum sprva podpirale. Do poteze je prišlo po objavi posnetka spornega neformalnega dogovarjanja politikov o hkratnem sprejetju resolucije o jedrski energiji in referendumu o Jek 2, ki so ga objavili v oddaji Tarča na TV Slovenija. V torek so nato vodje poslanskih skupin Svoboda, SDS, SD, NSi in poslanca narodnih skupnosti v DZ vložili predlog odloka za razveljavitev razpisa referenduma, ki je bil napovedan za 24. november.
Premier Robert Golob je odločitev za umik referendumske pobude označil za pravilno, obenem pa opozoril, da so za izvedbo referenduma pritiskali predvsem v SDS. Dodal je, da končna odločitev o Jeku 2 ne bo sprejeta pred letom 2027 ali 2028. Slovenija je sicer po prepričanju finančnega ministra Klemna Boštjančiča sposobna finančno izpeljati projekt Jek 2. Ta bi se lahko financiral delno z lastniškim kapitalom in delno z dolgom, je dejal.
V četrtek je DZ z odlokom preklical posvetovalni referendum o novem bloku nuklearke v Krškem. Postopki glede Jeka 2 po besedah državnega sekretarja za jedrski program Danijela Levičarja na projektni ravni sicer tečejo naprej in jih preklic referenduma ne bi smel oteževati. Okoljsko ministrstvo pa je objavilo izsledke analize direktorja Elesa Aleksandra Mervarja, ki je primerjal stroške različnih scenarijev oskrbe z elektriko. Upoštevajoč le investicijske izdatke je najcenejši jedrski scenarij, ob vključitvi stroškov delovanja in vzdrževanja pa scenarij brez jedrske energije po letu 2043. Ob očitkih o pozni objavi je ministrstvo pojasnilo, da analiza ni bila namenjena informiranosti državljanov o Jeku 2.
Zanimivo: Ko smo že pri infrastrukturnih projektih, poslanci so v sredo brez glasu proti potrdili novelo zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper. Ta poleg nove enotirne proge, ki se že gradi, omogoča izvedbo še vzporednega levega tira. Projektno podjetje 2TDK bo skladno z novelo pridobil status investitorja še za vzporedni tir. Novela določa še, da se po začetku obratovanja vzporednega tira večji del obstoječe proge med Divačo in Koprom preuredi v kolesarsko povezavo.
Golob v Beli hiši
Ključno: Premier Robert Golob se je v Beli hiši srečal z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom.
Podrobno: Biden je v Beli hiši sprejel Goloba in se mu zahvalil za posredovanje Slovenije v poletni izmenjavi zapornikov med Rusijo in Zahodom. Govorila sta o zunanjepolitičnih vprašanjih skupnega interesa, po Golobovih besedah največ o Bližnjem vzhodu, pa tudi o podpori Ukrajini ob ruski invaziji.
Na dnevnem redu je bilo tudi dvostransko sodelovanje na področju jedrske energije, visoke tehnologije in raziskovanja vesolja. Po srečanju je Golob dejal, da svoj prvi obisk Bele hiše razume kot izraz spoštovanja, zaupanja in prijateljstva med državama.
Zanimivo: Golob in Biden sta se že večkrat srečala, in sicer na različnih dogodkih v različnih državah. Je pa Golob po 18 letih prvi predsednik slovenske vlade, ki ga je ameriški predsednik povabil na delovni sestanek v ZDA.
Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju
Ključno: DZ je sprejel zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.
Podrobno: V torek so predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja parafirali kolektivno pogodbo za javni sektor. Podpis je predviden v prvi polovici novembra skupaj s krovnim dogovorom in kolektivnimi pogodbami dejavnosti. Bistveni del kolektivne pogodbe so dodatki k plačam, o katerih so se natančneje dogovorili, tako kot tudi o osnovnem mehanizmu za odpravo nesorazmerij v plačah. Sindikati so s podpisom zadovoljni, so pa podpisali tudi dogovor o korakih za razveljavitev novega plačnega zakona, če do 15. novembra ne bodo sprejeti vsi dokumenti.
V četrtek pa je DZ sprejel zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju v okviru 1,4 milijarde evrov vredne reforme plačnega sistema. Ta prinaša novo plačno lestvico s triodstotno razliko med plačnimi razredi namesto sedanje štiriodstotne, razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom pa je ena proti sedem. Nihče v javnem sektorju ne bo imel določene plače, nižje od minimalne, zakon določa tudi način usklajevanja plač z inflacijo ter spremembe v sistemu napredovanja in nagrajevanja. Zvišanja plač bodo postopna, od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028.
Zanimivo: Za uveljavitev novega plačnega zakona so sicer potrebni še nekateri drugi dokumenti. Do novembra nameravajo uskladiti še splošni dogovor, potekajo pa tudi zaključni dogovori glede kolektivnih pogodb dejavnosti.
Naraščanje napetosti med Rusijo in Ukrajino
Ključno: V Rusiji so se sestali voditelji držav Brics, ob robu je bilo več dvostranskih srečanj, vrha se je udeležil tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Poleg tega naj bi Rusija vpoklicala severnokorejske vojake na fronto v boju proti Ukrajini.
Podrobno: V začetku tedna sta se ruski predsednik Vladimir Putin in njegov kitajski kolega Xi Jinping na dvostranskih pogovorih ob robu vrha skupine največjih gospodarstev v vzponu (Brics) zavzela za krepitev vezi med Rusijo in Kitajsko. Indijski premier Narendra Modi pa je na ločenem dvostranskem srečanju s Putinom podprl prizadevanja za ponovno vzpostavitev miru in stabilnosti v Ukrajini. Mimogrede, Jinping in Modi sta se ob robu vrha Brics zavzela za krepitev dvostranskih odnosov med državama na podlagi medsebojnega spoštovanja, zaupanja in odgovornosti. Šlo je za prvo formalno srečanje voditeljev Indije in Kitajske po petih letih.
Severna Koreja vse bolj podpira nezakonito invazijo Rusije na Ukrajino, je v Varnostnem svetu ZN opozoril veleposlanik Južne Koreje Joonkook Hwang. Obveščevalne agencije Južne Koreje so ugotovile, da je severna soseda v Rusijo poslala že 1500 vojakov, nameravala pa naj bi jih še 12.000. Kijev je 24. 10. sporočil, da so severnokorejski vojaki že v Kursku, ruski predsednik Vladimir Putin pa navedb o njihovi prisotnosti v Rusiji ni zanikal. Po podatkih ukrajinskih obveščevalnih služb naj bi Rusija že danes ali jutri vpoklicala severnokorejske vojake na fronto v boju proti Ukrajini. Ob tem je Zahod pozval, naj dodatno pritisne na Moskvo in Pjongjang. Odzivi Moskve medtem ostajajo dvoumni.
Zanimivo: V sredo je skupina najrazvitejših svetovnih gospodarstev G7 dogovor o razdelitvi posojila Ukrajini v višini 50 milijard ameriških dolarjev oziroma okoli 46 milijard evrov iz prihodkov od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja. ZDA bodo k posojilu prispevale 20 milijard dolarjev, toliko pa naj bi prispevala tudi EU.
Moldavci s tesno podporo približevanju EU
Ključno: Moldavci so na referendumu tesno podprli približevanje države EU.
Podrobno: Moldavci so z izjemno majhno večino podprli približevanje EU - za vpis članstva v EU kot strateškega cilja v ustavo je glasovalo 50,38 odstotka volivcev. Predsednica Maia Sandu je za zelo tesen izid okrivila vmešavanje Rusije, ki očitke zanika.
Zanimivo: Na predsedniških volitvah je največ glasov osvojila Sandu, a bo potreben drugi krog, saj je prejela 42 odstotkov podpore. Zdajšnja voditeljica se bo tako za nov mandat čez dva tedna pomerila s kandidatom opozicije Aleksandrom Stoianoglom, ki je prejel 26 odstotkov glasov.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Predloga državnih proračunov za leti 2025 in 2026, ki sta v obravnavi v DZ, po oceni fiskalnega sveta ponovno predvidevata nerealno visoko porabo. S tem se odpira prostor za neracionalno trošenje še naprej, opozarja to neodvisno posvetovalno telo vlade. Že sprejeti ukrepi na prihodkovni strani, ki vključujejo zlasti povečano davčno obremenitev, po oceni fiskalnega sveta ne bodo zadoščali za financiranje celotnega pričakovanega povečanja izdatkov. Dodajmo, da je predsednica republike Nataša Pirc Musar v DZ poslala predlog za imenovanje nekdanjega premierja in finančnega ministra Antona Ropa za guvernerja Banke Slovenije. Izmed vseh prijavljenih je po njeno oceni izkazal največ potrebnih izkušenj. Vladno koalicijo pa je predlog presenetil, saj so se uskladili o podpori kandidatki Saši Jazbec. Podpora Ropu, ki za imenovanje potrebuje absolutno večino na glasovanju v DZ, je tako vprašljiva.
DZ je potrdil poročilo Varuha človekovih pravic za lani. Vlada je sicer zaradi nestrinjanja zavrnila dve novi priporočili in 24 priporočil iz prejšnjih let. Varuh Peter Svetina je kot posebej zaskrbljujoče označil, da se večina zavrnjenih priporočil nanaša na delovanje socialne države in ranljive skupine. Nedopustno se mu zdi, da se številna priporočila ponavljajo, a ministrstva ostajajo neaktivna glede njihovega uresničevanja. DZ ni sprejel dopolnila SDS, po katerem bi vlada pripravila zakonodajne spremembe, ki bi naslovile romsko problematiko.
Univerza v Mariboru je bila tarča obsežnega kibernetskega napada. Nedostopni so bili internet, študentske e-storitve, e-storitve za zaposlene, onemogočena je bila prijava v računalnike v predavalnicah in računalniških učilnicah ter prijava v storitve z digitalno identiteto univerze, prav tako ni bilo mogoče uporabljati e-poštnih predalov zaposlenih. Policija je sprožila preiskavo.
Gremo še v tujino. Nekdanjega izvršnega direktorja verige trgovin z oblačili Abercrombie & Fitch Mika Jeffriesa ter njegovega partnerja Matthewa Smitha so aretirali in obtožili trgovanja s spolnimi uslugami. Na zabavah v ZDA in drugod naj bi spolno zlorabljala mlade moške. Francosko-poljski režiser Roman Polanski, ki ga je več žensk obtožilo spolnega napada, pa je v tožbi, vloženi lani, dosegel poravnavo. S tem se je izognil sojenju glede domnevnega spolnega napada leta 1973.
V soboto naj bi Hezbolah izstrelil dron na rezidenco izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v Cezareji. V incidentu ni bilo poškodovanih, premierja in njegove soproge pa tedaj ni bilo v zgradbi. Netanjahu je obtožil Hezbolah, da ga je skušal ubiti. V torek je državni sekretar ZDA Antony Blinken ob obisku v Izraelu pozval Netanjahuja, naj nedavni uboj vodje gibanja Hamas Jahje Sinvarja izkoristi za pogovore o premirju v Gazi. Netanjahu se je strinjal, da bi lahko Sinvarjeva smrt pozitivno vplivala na izpustitev talcev. V sredo je libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah potrdilo, da je bil v izraelskem napadu konec septembra ubit Hašem Safidin, ki naj bi bil predviden za naslednika pokojnega vodje Hezbolaha Hasana Nasrale. Izraelska vojska je njegovo smrt potrdila 22. oktobra. Na mednarodni konferenci za podporo Libanonu pa je bilo zbranih približno 800 milijonov dolarjev za humanitarno pomoč in dodatnih 200 milijonov dolarjev za podporo libanonski vojski. Medtem se na severu Gaze po mnenju visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice Volkerja Türka, odvija najbolj črn scenarij od začetka vojne, situacija pa je iz dneva v dan slabša. Izrael nadaljuje smrtonosne napade v enklavi, med racijo v zadnji delujoči bolnišnici na severu pa so pridržali več sto osebja in pacientov. V Džabaliji in drugih delih severa Gaze od 6. oktobra poteka intenzivna vojaška operacija, v kateri je bilo po podatkih palestinske civilne zaščite ubitih več kot 770 ljudi.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je v najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih napoved letošnje rasti svetovnega BDP ohranil pri 3,2 odstotka. Enako rast pričakuje tudi v 2025. IMF pri tem ob pozitivnem vidiku zniževanja inflacije omenja naraščajoče grožnje in tveganja za svetovno gospodarstvo. Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen pa je mandat za sestavo vlade podelil vodji ljudske stranke Karlu Nehammerju. Obenem ga je zaprosil, naj nemudoma začne pogajanja s socialdemokrati. Za to se je odločil, ker da skrajno desni svobodnjaki, ki so sicer na volitvah zmagali, ne najdejo koalicijskega partnerja. Na ustanovnem zasedanju parlamenta 24. oktobra je bil za predsednika prvič izvoljen član svobodnjakov Walter Rosenkranz, dolgoletni poslanec in nekdanji predsedniški kandidat.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Kommentare