V zadnjih tednih je veliko govora o prepovedi uporabe TikToka (in drugih socialnih omrežij) na mobilnih telefonih javnih uslužbencev. Francoske oblasti so prepovedale uporabo aplikacij TikTok, Twitter in Instagram na mobilnih telefonih javnih uslužbencev. Menijo namreč, da aplikacije ne zagotavljajo ustrezne ravni varstva podatkov. Podobne ukrepe so sprejele tudi ZDA, Kanada, Nemčija, Velika Britanija, Nova Zelandija in institucije Evropske unije. Mimogrede, minuli četrtek se je direktor podjetja TikTok Shou Zi Chew soočil z ostrim zaslišanjem v ameriškem kongresu z obeh strani političnega pola glede domnevnih povezav te aplikacije s Kitajsko in njenega škodljivega vpliva. V Pekingu zanikajo, da bi s pomočjo TikToka pridobivali informacije, in opozarjajo na spoštovanje načel prostega trga. Na Kitajskem so zavrnili obtožbe o tem, da bi bila zasebna podjetja prisiljena v posredovanje osebnih podatkov kitajskim državnim organom.
Kaj meniš o prepovedi uporabe TikToka na mobilnih telefonih javnih uslužbencev?
Takšne prepovedi so čisto nepotrebne.
Pravzaprav o tem ne vem kaj dosti ...
Prepoved je zaradi nezadostne varnosti podatkov smiselna.
Prepoved je smiselna iz drugih razlogov.
Kakorkoli, premaknimo se k petim osrednjim novicam prejšnjega tedna. Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo doganjane v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo zavzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).
Fides znova napovedal stavko
Ključno: Pogajanja o plačah v javnem sektorju se zatikajo, zdravniški sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides je znova napovedal stavko.
Podrobno: Reforma se je zataknila na dveh mestih - najprej pri konkretnem predlogu, ki bi odpravil plačna nesorazmerja (vlada bi ga morala poslati že prejšnji teden), nato pa še pri novih izhodiščih, ki kljub spremembi ohranjajo po mnenju sindikatov javnega sektorja najbolj problematične predloge.
Pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij ter pogajanja o novi plačni lestvici in novih stebrih v javnem sektorju bodo potekala vzporedno. Ob tem je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik pojasnila, da bo najprej na mizi dogovor o plačnih nesorazmerjih - odpravili jih bodo pod pogojem, da bodo obenem dogovorjeni tudi vsi elementi plačne reforme.
Prišlo je do zamika roka za oblikovanje plačnega stebra za zdravstvo s 1. aprila na 30. junij. V Fidesu so v odziv na ta zamik za 2. aprila napovedali nadaljevanje splošne zdravniške stavke, če oktobra sklenjen sporazum ne bo realiziran do 1. aprila. Dodali so, da naj bi stavka trajala do sklepa o prenehanju stavke ali do sklenitve sporazuma o rešitvi stavkovnih zahtev.
Zanimivo: Plačna lestvica v predlogu, ki ga je vlada posredovala sindikatom javnega sektorja, med drugim vsebuje predlog nove plačne lestvice. Imela bi 67 plačnih razredov, razpon med plačnimi razredi pa bi znašal približno tri odstotke (trenutno znaša približno štiri). Novi prvi plačni razred, sedaj 12., 13. in 14., bi določili v višini minimalne plače v januarju 2023. Iz predloga je razvidno, da če je minimalna bruto plača okoli 1203 evre, bi osnovna plača v najvišjem plačnem razredu znašala okoli 8465 evrov bruto. Vlada ob tem predlaga tudi kategorijo varovane plače za tiste, ki bi napredovali v najvišje plačne razrede in bi zaradi znižanega razpona med plačnimi razredi plačne lestvice imeli nižjo plačo, prav tako pa omogoča tudi hitrejše napredovanje v začetku kariere.
Slovenija se bo pridružila skupnemu naročanju streliva za Ukrajino
Ključno: Osrednja tema vrha voditeljev EU v Bruslju je bila skupno naročanje streliva za Ukrajino, veliko govora pa je bilo tudi o gospodarskih vprašanjih. Omenjenemu skupnemu naročanju streliva se bo kmalu pridružila tudi Slovenija, je napovedal obrambni minister Marjan Šarec.
Podrobno: Šarec je v ponedeljek ob robu zasedanja zunanjih in obrambnih ministrov za obrambo držav članic EU napovedal, da se bo tudi Slovenija kmalu pridružila skupnemu naročanju streliva za Ukrajino, o katerem so se dogovorile članice EU in Norveška. Slovenija ne bo sama kupovala streliva, ampak bo prispevala v evropski mirovni instrument, iz katerega se bodo financirale skupne nabave streliva. V četrtek je premier Robert Golob ob prihodu na zasedanje voditeljev EU dejal, da mora biti proizvodnja streliva enakomerno razporejena po vsej EU, pri tem pa bi morala sodelovati tudi Slovenija. Voditelji so v nadaljevanju podprli dogovor zunanjih in obrambnih ministrov držav članic o dobavi milijona topniških izstrelkov Ukrajini v prihodnjih 12 mesecih. Slovenijo bo kmalu obiskal evropski komisar Thierry Breton, s katerim bodo preigrali možne scenarije.
Mimogrede, državni zbor je podprl resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Ta med drugim predvideva dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP že leta 2030, torej pet let pred sedanjim rokom. Proti je glasovala koalicijska Levica, resolucijo pa so podprli v opozicijski NSi. S pomočjo NSi je bila izglasovana tudi novela zakona o službi v Slovenski vojski (SV), ki uvaja znižanje izobrazbenih pogojev za zaposlitev v SV pod pogojem, da pripadnik srednješolsko izobrazbo konča na delovnem mestu; Levica tudi te novele ni podprla.
Omenimo še, da je Slovenija lani za obrambo namenila 1,26 odstotka BDP, kar jo še vedno uvršča med članice Nata z najnižjimi izdatki. Kot še kaže poročilo Nata, za Slovenijo zaostajajo le tri države. Je pa medtem presegla cilj 20 odstotkov obrambnega proračuna za naložbe v opremo. Evropske članice zveze Nato in Kanada so lani že osmo leto zapored zvišale izdatke za obrambo, je povedal generalni sekretar Jens Stoltenberg. Cilj dveh odstotkov BDP za obrambo je izpolnjevalo sedem članic, medtem ko so ga leta 2014 tri.
Zanimivo: Golob je ob prihodu na zasedanje voditeljev EU dejal tudi, da mora jedrska tehnologija imeti mesto v ogljično nevtralni prihodnosti Evrope. Meni, da je predlog Evropske komisije glede sintetičnih goriv za vozila z motorji na notranje izgorevanje, s katerim želijo v Bruslju preseči nesoglasja glede prepovedi registracije novih vozil s temi motorji z letom 2035, za Slovenijo sprejemljiv.
V Franciji na protestih proti pokojninski reformi aretiranih več kot 457 ljudi
Ključno: Francoski sindikati so organizirali nove obsežne demonstracije zaradi sporne pokojninske reforme, ki je bila sprejeta v ponedeljek, ko je vlada premierke Elisabeth Borne prestala obe glasovanji o nezaupnici. V Bordeauxu so zažgali vhod v mestno hišo, po vsej državi pa je bilo aretiranih več kot 457 ljudi.
Podrobno: V Bordeauxu na jugozahodu države so protestniki zažgali vhod v tamkajšnjo mestno hišo. Ob omenjenih aretacijah dodajmo še, da je bilo ranjenih 441 pripadnikov varnostnih sil. Borne je nasilje obsodila kot nesprejemljivo. Francoski sindikati so za eksplozivne razmere v državi obtožili vlado in delavce pozvali, naj nadaljujejo proteste proti reformi. V luči tega so pozvali k novemu, že desetemu dnevu stavk in protestov po vsej državi, in sicer za torek. Zaradi protestov so preložili napovedani obisk britanskega kralja Karla III. v Franciji.
V tej državi protesti potekajo že več tednov, pokojninska reforma, proti kateri protestirajo, pa zvišuje upokojitveno starost z 62 na 64 let in podaljšuje čas vplačevanja prispevkov v pokojninsko blagajno. Reforma je po mnenju vlade nujna za obstoj francoske pokojninske blagajne, francoski predsednik Emmanuel Macron pa si želi, da bi začela veljati do konca leta.
Zanimivo: Tudi na načrtovano pokojninsko reformo v Sloveniji so letele kritike. Sodeč po anketi, ki jo je izvedel Dnevnik, je 70 odstotkov anketirancev za zagotavljanje vzdržnosti pokojninskega sistema potrebne spremembe. Za večino pa so nesprejemljivi zvišanje upokojitvene starosti, podaljšanje delovne dobe in upočasnjena rast pokojnin. Na drugi strani so naklonjeni hitrejšemu vstopu mlajših na trg dela in večjemu zaposlovanju starejših. Agencija Ninamedia je javnomnenjsko raziskavo za Dnevnik v okviru raziskave Vox populi opravila med 13. in 15. marcem na reprezentativnem vzorcu 700 anketirancev.
Uničujoče posledice podnebnih sprememb nastajajo hitreje, kot pričakovano
Ključno: Uničujoče posledice podnebnih sprememb nastajajo hitreje, kot se je sprva pričakovalo, je v šestem poročilu opozoril Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC). Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je bogate države pozval, naj ogljično nevtralne postanejo prej kot leta 2050.
Podrobno: Svet naj bi v prvi polovici prihodnjega desetletja dosegel mejnik segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo oziroma sredino 19. stoletja minulega tisočletja. To je prej, kot se je prvotno pričakovalo, in bo povečalo resnost vplivov podnebnih sprememb v bližnji prihodnosti, piše v zadnjem poročilu IPCC.
IPCC je med drugim v poročilu izpostavil, da bi koristi za družbo in svetovno gospodarstvo, če bi globalno segrevanje omejili na dve stopinji Celzija, prevladale nad gospodarskimi stroški.
Šesto poročilo IPCC združuje poročila treh delovnih skupin in treh posebnih poročil, ki so izšla od leta 2018 dalje. V poročilu je med drugim izpostavljeno, da bi koristi za družbo in svetovno gospodarstvo, če bi globalno segrevanje omejili na dve stopinji Celzija, prevladale nad gospodarskimi stroški.
Raven zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v tem desetletju bo v veliki meri odločila, ali bo človeštvo lahko omejilo segrevanje ozračja na dve stopinji Celzija ali na varnejših 1,5 stopinje.
Toda, kot so opozorili v poročilu, ocene prihodnjega onesnaževanja z ogljičnimi izpusti iz obstoječe infrastrukture za nafto, plin in premog (če ne bo uvedene nove tehnologije za zajemanje izpustov) že presegajo preostali proračun ogljika za omejitev segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. Tudi v primeru, da bo segrevanje omejeno na 1,8 stopinje Celzija (in nekateri znanstveniki menijo, da je to optimističen scenarij) bo sodeč po raziskavah polovica človeštva do leta 2100 izpostavljena življenjsko nevarnim podnebnim razmeram, ki bodo posledica hkratnih vplivov ekstremne vročine in vlage.
Zanimivo: Potekala je tudi konferenca Združenih narodov o vodi. Guterres je tam kritiziral netrajnostno in prekomerno porabo vode ter dostop do nje označil za človekovo pravico.
Srbija in Kosovo z dogovorom o izvajanu sporazuma o normalizaciji odnosov
Ključno: Srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Albin Kurti sta se dogovorila o izvajanju sporazuma o normalizaciji odnosov, vendar nista podpisala aneksa o tem. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa je dejal, da sta se zavezala izpolnitvi vseh obveznosti iz sporazuma.
Podrobno: Vučić in Kurti sta minulo soboto v makedonskem Ohridu dosegla dogovor o izvajanju sporazuma o poti k normalizaciji odnosov, o vsebini katerega sta se uskladila že konec februarja v Bruslju. Sporazuma sicer nista podpisala. Posebni odposlanec EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslav Lajčak je poudaril, da je sporazum kljub temu obvezujoč, obe strani pa morata uresničiti vse točke iz dogovora. Ta med drugim določa, da Srbija ne bo nasprotovala članstvu Kosova v nobeni od mednarodnih organizacij, Kosovo pa bo začelo uresničevati dogovor glede vzpostavitve skupnosti srbskih občin.
Prejšnjo nedeljo je slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon pozdravila sobotni dogovor Vučića in Kurtija o izvajanju dogovora o normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom. Strinja se, da je dogovor pomemben mejnik v normalizaciji odnosov ter znamenje pripravljenosti obeh strani na sodelovanje. Dodala je, da bo Slovenija podpirala hitro implementacijo dogovora, od katere je odvisen napredek Kosova in Srbije na poti v EU.
Zanimivo: Nedaleč stran pa se napetosti večajo. Vlada Republike Srbske je v četrtek sprejela odločitev o prekinitvi sodelovanja z veleposlaništvoma ZDA in Združenega kraljestva v Bosni in Hercegovini zaradi njunega "protidaytonskega delovanja". Na ameriškem veleposlaništvu so odločitev označili za še en korak po nevarni poti, ki jo je izbral predsednik te entitete Milorad Dodik. Tako ZDA kot Velika Britanija sta v preteklosti proti Dodiku uvedli sankcije zaradi podpiranja secesionističnih politik, s katerimi naj bi ogrožal uresničevanje daytonskega sporazuma, ki je leta 1995 končal vojno v BiH ter vzpostavil obstoječo državno ureditev.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. V začetku minulega tedna sta se srečala ministrica za kulturo Asta Vrečko in njen italijanski kolega Gennaro Sangiuliano. Osrednja tema pogovora je bil projekt EPK 2025, skupen projekt Nove Gorice in Gorice. Skupaj z županoma obeh mest so osvetlili željo, da bi na območju Trga Evrope vzpostavili enotno brezmejno območje. V sredo pa je bilo veliko govora tudi o načrtovani reorganizaciji upravnih enot. Poslanska skupina SDS, ki je vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora državnega zbora (DZ) za notranje zadeve, je opozorila, da predlog predvideva ukinitev upravnih enot in ne sledi potrebam prebivalstva in gospodarstva. Predlog so kritizirali tudi v NSi in v SD. Na ministrstvu za javno upravo so zavrnili po njihovih navedbah zavajajoče informacije in poudarili, da se dostopnost storitev za prebivalce ne bo zmanjšala in da upravnih enot ne ukinjajo. Isti dan je Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope (Greco) objavila poročilo o Sloveniji, v katerem ocenjuje napredek države pri uresničevanju priporočil, izdanih leta 2017 za preprečevanje korupcije v državni upravi ter organih odkrivanja in pregona. V njem ugotavlja, da je Slovenija sprejela nekatere izboljšave, še vedno pa ni načrta integritete za vlado in spremljanja nasprotja interesov. Mimogrede, inšpektorat za delo je v preteklih mesecih izvedel obsežno akcijo, v kateri je pod drobnogled vzel slovaški agenciji za posredovanje dela Stominus in Pertas, ki delavce posredujeta več slovenskim podjetjem. Pri tem je zaznal številne kršitve, v povezavi s kršitvami v podjetju Engrotuš pa je podal tudi kazenske ovadbe zoper več oseb.
Skočimo še čez mejo. Prejšnji ponedeljek (20. marca) je Ukrajinsko obrambno ministrstvo sporočilo, da je eksplozija v mestu Džankoj na polotoku Krim uničila ruske manevrirne rakete, ki so bile namenjene njihovi črnomorski floti. Predsednik Rusije Vladimir Putin pa je v Moskvi gostil kitajskega predsednika Xi Jinpinga. Minulo sredo sta podpisala sporazum o razširitvi strateškega partnerstva med državama do leta 2030 ter vrsto dogovorov na področju gospodarskega sodelovanja. Za eksplozijo ni prevzelo odgovornosti. Kakorkoli, isti dan je Švedski parlament z veliko večino glasoval za vstop Švedske v zvezo Nato, kar pomeni zgodovinski odmik te države od njene tradicionalno nevtralne obrambne politike. V petek pa je Evropska komisija sprejela večletna delovna programa, v katerih je določila cilje in tematska področja iz programa za digitalno Evropo, ki bodo za obdobje 2023-2024 prejela skoraj 1,3 milijarde evrov. Od tega bo 909,5 milijona evrov namenjenih glavnemu delovnemu programu, ki zajema uvajanje projektov, pri katerih se uporabljajo digitalne tehnologije. Drugi delovni program se osredotoča na kibernetsko varnost, in sicer bo 375 milijonov evrov namenjenih krepitvi skupne odpornosti EU na kibernetske grožnje. Prvi razpisi bodo objavljeni spomladi.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Comments