V minulem tednu se je začela uporabljati novela zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Prepovedana je prodaja ogrevanih tobačnih izdelkov z značilno aromo, od 24. aprila 2025 pa bo prepovedana prodaja elektronskih cigaret z aromami, z izjemo tobačne. Konec leta 2025 novela ukinja kadilnice v zaprtih javnih in delovnih prostorih. Ko smo že pri substancah, dodajmo še, da je ustavno sodišče z osmimi glasovi proti enemu presodilo, da odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o rabi konoplje ni v neskladju z ustavo. Če te zanima, kaj drugega se je še dogajalo, beri naprej.
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Odprtje tretje medicinske fakultete in jasna ločitev med javnim in zasebnim
Ključno: Premier Robert Golob je napovedal jasno ločitev javnega in zasebnega zdravstva v novem zakonu, v načrtu je odprtje tretje medicinske fakultete.
Podrobno: Golob je v začetku tedna na seji državnega zbora (DZ) napovedal jasno ločitev javnega in zasebnega zdravstva ter spremembe na področju koncesij. Dejal je, da vlada namerava preprečiti, da bi nekdo preusmerjal svoje bolnike iz javnega zdravstva v zasebno, ko bi njemu to ustrezalo za ustvarjanje dobička, v resnici pa bi bolnika prikrajšal za kakovostno oskrbo. Namero, da se zdravnikom v javnem zdravstvu prepove delo pri koncesionarjih in t. i. čistih zasebnikih, je podprla tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Za povečanje števila zdravnikov je Golob napovedal odprtje tretje medicinske fakultete. Poleg tega namerava vlada preprečiti, da bi preprodajo koncesij, ki jih dobi zdravnik na podlagi svojih referenc. V sredo pa sta Golob in rektorica Univerze na Primorskem Klavdija Kutnar tudi podpisala pismo o nameri za razvoj in izvajanje enovitega magistrskega študijskega programa medicine v novi stavbi Fakultete za vede o zdravju v Izoli. Univerza na Primorskem naj bi nov magistrski študijski program začela izvajati v študijskem letu 2027/2028.
Ob svetovnem dnevu zdravnikov družinske medicine, ki smo ga obeležili minulo nedeljo, so slovenski družinski zdravniki opozorili na pomanjkanje mladih specializantov družinske medicine. Kar 22,5 odstotka vseh aktivnih družinskih zdravnikov je starejših od 60 let. Na aprilski razpis specializacij s področja medicine se je na skupno 70 razpisanih mest družinske medicine prijavilo le 22 kandidatov.
Zanimivo: Mimogrede, v sredo je ustavno sodišče zavrglo pobudo zdravniškega sindikata Fides in zdravnika Milenka Stankovića za oceno ustavnosti odloka, ki določa zdravniške storitve v času aktualne stavke zdravnikov. Ocenilo je, da pobudnika ne izkazujeta pravnega interesa za začetek postopka. V Fidesu so izrazili zaskrbljenost zaradi odločitve sodišča in napovedali, da bodo sprožili tudi postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti novele zakona o zdravniški službi. V zdravniškem društvu, zbornici in združenju zasebnih zdravnikov so po drugi strani pozdravili načrtovano noveliranje zakona o zdravstveni dejavnosti. Menijo sicer, da je napovedani konec dvojne prakse zdravnikov le obrobno vprašanje, pomembnejša za ohranitev javnega zdravstva sta po njihovem mnenju ustrezno plačilo zdravstvenih storitev in izenačitev plačila za delo med javnimi in zasebnimi izvajalci.
Zakon o plačah v šolstvu in referendum o Jek 2
Ključno: Vlada je sprejela predlog zakona o plačah v sodstvu, državni zbor (DZ) pa predlog za razpis posvetovalnega referenduma o projektu Jek 2.
Podrobno: V četrtek je DZ z 71 glasovi za in šestimi glasovi proti sprejel predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zagotavljanju električne energije z drugim blokom krške nuklearke (Jek 2) in drugimi nizkoogljičnimi viri. Datum referenduma še ni določen, predvidoma pa bo konec novembra. DZ je sprejel tudi resolucijo o dolgoročni rabi jedrske energije, ki določa ključne cilje in politične usmeritve za nadgradnjo delovanja jedrskega programa.
Gen energija je sporočila, da na podlagi trenutnih podatkov investicijsko vrednost Jeka 2 brez stroškov financiranja ocenjuje na 9,3 do 15,4 milijarde evrov. Povprečno stroškovno ceno za 80 let delovanja so izračunali pri 44,50 evra za megavatno uro. Na pristojni ministrstvi so poslali osnutek gradiva za pobudo za začetek državnega prostorskega načrtovanja za Jek 2 kot elektrarne z enim reaktorjem. Končno pobudo bodo vložili predvidoma konec junija.
Poleg tega je vlada potrdila predlog zakona o uvrstitvi funkcij sodnih oblasti in državnotožilskih funkcij v plačne razrede zaradi odločbe ustavnega sodišča. Zakon predvideva zvišanje plačnih uvrstitev najnižje plačanim sodnikom za tri plačne razrede in tudi uvrstitev v višje plačne razrede za državne tožilce, vezan pa je na skupni dogovor o reformi plačnega sistema. Gre za začasno rešitev, ne glede na rezultat pogajanj o reformi plačnega sistema bo v uporabi od 1. januarja 2025. V sodniških organizacijah menijo, da odločba ustavnega sodišča s tem ne bo uresničena.
Zanimivo: V torek je ustavno sodišče zavrnilo predlog za začasno zadržanje izvrševanja odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga skupaj z zahtevo za oceno ustavnosti odloka vložili v SDS in NSi. Obenem je sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno.
Zahteva tožilca ICC za izdajo naloga za prijetje Netanjahuja
Ključno: Španija, Irska in Norveška so napovedale priznanje Palestine, tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) pa je zahteval izdajo nalogov za aretacijo voditeljev Izraela in Hamasa.
Podrobno: Torej, glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan je v ponedeljek zahteval izdajo naloga za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, obrambnega ministra Joava Galanta in treh voditeljev Hamasa - Jahja Sinvarja, Mohameda Deifa in Ismaila Hanijaja - zaradi vojnih zločinov v napadu na Izrael in ofenzivi v Gazi. Kot je Khan je pojasnil, da bi lahko bila Netanjahu in Galant med drugim odgovorna za iztrebljanje in stradanje civilistov, naklepno povzročanje velikega trpljenja ali hudih telesnih poškodb, ubijanje in usmerjanje napadov na civilno prebivalstvo. Opozoril je, da je Izrael večkrat samovoljno omejil dobavo humanitarne pomoči v Gazo, med obleganjem enklave pa je tudi večkrat omejil oskrbo s pitno vodo in električno energijo.
V sredo so Norveška, Irska in Španija napovedale, da bodo 28. maja priznale Palestino. Izrael je v odgovor na pogovor v domovino poklical svoje veleposlanike v omenjenih državah. Ob tem je Netanjahu dejal, da je to nagrada za terorizem. V petek pa je Meddržavno sodišče (ICJ) odločilo, da mora Izrael nemudoma zaustaviti vojaško ofenzivo v Rafi, omogočiti dostop na območje Gaze vsem preiskovalnim misijam in organom, ki jih bodo ZN pooblastili za preiskavo domnev o genocidu, ter zagotoviti, da bo mejni prehod Rafa odprt za neovirano dostavo humanitarne pomoči. Odločitev so pozdravili predstavniki Palestincev, več arabskih držav in Južne Afrike, ki je na ICJ vložila zahtevo za nujne ukrepe. V Izraelu so se odzvali z ogorčenjem.
Zanimivo: Slovensko zunanje ministrstvo je pozdravilo Khanovo zahtevo. Po mnenju ministrstva gre za pomemben signal mednarodni skupnosti in opomin, da bo vsakega storilca doletela sankcija. Prav tako sta Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon pozdravila napoved Španije, Irske in Norveške glede priznanja Palestine. Spomnila sta, da je prvo potezo v tej smeri potegnila Slovenija, ki da se še naprej pogovarja z več podobno mislečimi evropskimi državami o uresničitvi te obljube. Kot je pojasnil podpredsednik vlade Matej Arčon, se priznanje utegne zgoditi prihodnji teden ali čez dva tedna. Fajon je dejala, da ne vidi razloga za odlašanje s priznanjem. V petek je predsednica Nataša Pirc Musar dejala, da je Slovenija začela postopke za priznanje Palestine, vendar potrebujemo več odločnosti. Dodala je, da v Varnostnem svetu Združenih narodov (ZN) zagovarjamo rešitev dveh držav, a da do te rešitve brez priznanja Palestine ne more priti, zato si želi, da bi vlada prihodnji teden zbrala pogum in storila ta korak. Medtem je Slovenija skupaj s 14 državami članicami ZN naznanila pobudo skupnih zavez v podporo nadaljnjemu delu Agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem.
V ZN z resolucijo o genocidu v Srebrenici
Ključno: V Združenih narodih (ZN) je bila sprejeta resolucija o genocidu v Srebrenici.
Podrobno: Generalna skupščina ZN-a je v četrtek s 84 glasovi za, 19 proti in 68 vzdržanimi potrdila resolucijo, ki 11. julij razglaša za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici. Srbija je resoluciji odločno nasprotovala. Resolucijo sta predlagali Nemčija in Ruanda, Slovenija pa je pri njej sodelovala skupaj s skoraj 40 državami. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napadel podpornice resolucije. V Srbiji so opoldne v znak protesta proti resoluciji po vsej državi zadoneli cerkveni zvonovi.
O predlogu resolucije bi morali glasovati že prejšnji mesec, vendar so zaradi postopkovnih zapletov glasovanje preložili na minuli četrtek. Srbija je pred glasovanjem sprožila diplomatsko ofenzivo proti resoluciji in na svojo stran pridobila več članic Generalne skupščine.
Predlog resolucije o enem največjih zločinov v Evropi po drugi svetovni vojni med drugim obsoja zanikanje genocida in poveličevanje obsojencev za vojne zločine. Ob tem pa besedilo ne obsoja Srbije ali Srbov.
Poleg Srbije so se proti resoluciji pred glasovanjem med drugim izrekli Kitajska, Venezuela, Nikaragva, Kuba in Azerbajdžan. Predstavnik Namibije je bil odločen v podpori resolucije in je genocid v Srebrenici enačil z genocidom v nacistični Nemčiji in v Ruandi. Nekatere države pa so zaradi domnevnega hitenja s sprejemanjem resolucije napovedale vzdržani glas.
Zanimivo: Slovenija je pozdravila sprejetje omenjene resolucije. Ob tem je premier Robert Golob izpostavil, da se grozote, ki so se zgodile pred skoraj 30 leti, ne smejo ponoviti. Na zunanjem ministrstvu so sprejetje označili za zgodovinski trenutek.
Umrl iranski predsednik
Ključno: V nesreči je umrl iranski predsednik Ebrahim Raisi.
Podrobno: Minulo nedeljo je strmoglavil helikopter z Raisijem in iranskim zunanjim ministrom Hoseinom Amir-Abdolahianom. 20. maja so potrdili, da sta v nesreči oba umrla. Poleg Raisija in Amirabdolahiana so bili na krovu tudi guverner Vzhodnega Azerbajdžana Malek Rahmati in več drugih ljudi, skupaj devet. Leteli so v helikopterju Bell 212 ameriške izdelave. Uradnega vzroka nesreče iranske oblasti še niso sporočile. Izrael je zatrdil, da v ni bil vpleten v nesrečo.
Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je razglasil petdnevno žalovanje, žalna slovesnost, ki se je je udeležilo več milijonov ljudi, je bila 22. maja v Teheranu. Ponesrečeni so se vračali iz sosednjega Azerbajdžana, kjer so s tamkajšnjim predsednikom Ilhamom Alijevom sodelovali pri slovesnosti ob odprtju jeza, v mesto Tabriz v severozahodni iranski pokrajini Vzhodni Azerbajdžan, ko se je na goratem območju z gosto meglo zgodila nesreča.
Iranski mediji, med njimi tiskovna agencija Fars, so delili posnetke iz brezpilotnega letalnika, na katerih je bilo videti, kot da gre za razbitine helikopterja. Državna televizija je pred tem poročala, da je turški brezpilotnik zaznal koordinate nesreče in o tem obvestil iranske reševalce. V težkih razmerah, v megli in dežju, je sodelovalo 73 reševalnih ekip. Pomoč pri iskanju helikopterja so ponudile tudi nekatere druge države, kot sta Irak in Savdska Arabija, Evropska komisija pa je aktivirala kartografsko službo za hitro odzivanje.
Zanimivo: Raisi se je rodil leta 1960 v Mašadu. Oče, ki je bil klerik, je umrl pred njegovim šestim rojstnim dnem. Kot študent je sodeloval na demonstracijah proti šahu Mohamedu Rezi Pahlaviju, ki ga je z oblasti odnesla islamska revolucija leta 1979. Pri 25-ih letih je začel delati v pravosodju, kjer je sodeloval pri obsodbah in usmrtitvah političnih zapornikov. Večji del svoje kariere je bil tožilec, na čelo pravosodja pa je bil postavljen leta 2019. Raisi, konservativec, je bil predsednik Irana od leta 2021 do svoje smrti leta 2024. Uvedel je stroga moralna pravila in nadzoroval zatrtje protivladnih protestov po smrti Mahse Amini. Prizadeval si je tudi za pogajanja o iranskem jedrskem programu. Po njegovi smrti je Hamenej za začasnega predsednika imenoval dosedanjega podpredsednika Mohamada Mohberja, ki bo funkcijo opravljal največ 50 dni, dokler ne bodo izpeljane nove volitve.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Slovenija bo še za šest mesecev, do 21. decembra, podaljšala nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko, je sporočil notranji minister Boštjan Poklukar. Gre za odziv na odločitev Italije, ki je napovedala podaljšanje nadzora na meji s Slovenijo za pol leta. Notranja ministra Italije in Hrvaške, Matteo Piantedosi in Davor Božinović, sta ob tem zagotovila, da režim na mejnah z njihove strani ostaja enak kot doslej. Stavkajoči novinarski sindikati in uprava Radiotelevizije Slovenija (RTVS) so podpisali stavkovni sporazum in tako končali skoraj dve leti trajajočo stavko. Uprava se v sporazumu zavezuje, da bo v dogovorjenih rokih izpolnila stavkovne zahteve, med drugim novinarsko in uredniško avtonomijo ter stabilno in primerno financiranje RTVS.
Državni zbor (DZ) je odredil parlamentarno preiskavo glede odvzemov mladoletnih oseb oziroma t. i. ukradenih otrok, ki naj bi se v porodnišnicah na območju Slovenije dogajali med leti 1965 in 1991. Zahtevo za odreditev preiskave sta vložili opozicijski SDS in NSi, kjer menijo, da mora preiskava ugotoviti, ali so morda nosilci javnih funkcij ali funkcij javnega sektorja kakorkoli vplivali ali sodelovali pri teh domnevnih praksah. Zahtevo so podprli tudi v SD, v Svobodi in Levici pa so odreditvi preiskave nasprotovali. Na Policijski upravi Ljubljana pa so obsodili ravnanje z videoposnetka, ki se je konec tedna pojavil na družbenih omrežjih. Na njem zamaskirani moški grozijo, da bodo obračunali z migranti. Policija je zaprosila vse, ki imajo informacije o okoliščinah, nastanku ali vsebini posnetka, da o tem obvestijo policijo.
Sodni svet se je na četrtkovi seji seznanil z vladnim predlogom zakona o uvrstitvi funkcij sodne oblasti in državnotožilskih funkcij v plačne razrede zaradi odločbe ustavnega sodišča in ga ponovno zavrnil. Poudarjajo, da predlog zakona ne pomeni izpolnitve odločbe ustavnega sodišča niti z vsebinskega vidika niti z vidika časovnega učinkovanja. Dodajmo, da je DZ potrdil zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Z uveljavitvijo zakona se bodo bančni razlaščenci dobili možnost, da po več kot desetih letih od izbrisa uveljavijo pravico do učinkovitega sodnega varstva. Društvo Mali delničarji Slovenije je napovedalo ustavno presojo zakona. Sporna se jim zdi zlasti omejitev odškodnine na 60 odstotkov.
V Sloveniji so letos potrdili 11 primerov ošpic. Od tega so maja potrdili dva primera, in sicer pri necepljenem otroku in necepljenem mladostniku, so zapisali na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ob tem so izpostavili pomen preventivnega cepljenja otrok. Medtem so se dolgotrajna pogajanja pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o novem sporazumu glede preprečevanja pandemij zaključila brez končnega dogovora. Sporazum naj bi države članice WHO po napovedih potrjevale na bližajočem se zasedanju generalne skupščine WHO, vendar je to po trenutnem razvoju dogodkov malo verjetno.
Gremo še v tujino. Ministri držav članic EU, pristojni za evropske zadeve, so sprejeli zakonodajno podlago, ki bo omogočila uporabo prihodkov od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja za vojaško in drugo pomoč Ukrajini. Države članice EU so dokončno potrdile reformo trga EU z elektriko. Nova zakonodaja naj bi zaščitila potrošnike pred nestanovitnimi cenami in pospešila uporabo obnovljivih virov energije, spodbuja pa tudi jedrsko energijo. Na tem mestu dodajmo še, da so ministri članic EU za telekomunikacije potrdili akt o umetni inteligenci, ki se bo začel uporabljati postopoma. Najprej bodo morali v EU začeti izvrševati prepovedi, povezane z umetno inteligenco.
Kitajska z vojaškimi vajami, ki jih od srede izvaja v bližini Tajvana, preizkuša svoje zmožnosti za prevzem nadzora nad otokom, je sporočil Peking. Kitajska vojska je v okviru vaj obkrožila Tajvan z vojaškimi letali in ladjami. Tajvanske oblasti poročajo tudi o vnovičnem vplutju kitajskih čolnov v vode okrog dveh manjših otokov. Armenija pa je Azerbajdžanu v skladu z nedavno sklenjenim ozemeljskim dogovorom med državama predala štiri vasi v severovzhodni obmejni regiji Tavuš. Armenski premier Nikol Pašinjan se je konec aprila strinjal, da se Azerbajdžanu preda štiri vasi na meji med državama, ki so pod nadzorom Armenije od 90. let prejšnjega stoletja. Potezo je označil za prvi korak k sklenitvi mirovnega sporazuma z Bakujem. Azerbajdžan je namreč vrnitev vasi postavil kot enega od pogojev za sklenitev sporazuma.
Ameriško ministrstvo za pravosodje je v četrtek vložilo obsežno protimonopolno tožbo proti podjetju za prodajo vstopnic na internetu Ticketmaster in starševskemu podjetju Live Nation Entertainment. Ticketmaster skoraj povsem obvladuje trg za velike prireditve, kot so koncerti, športne tekme in druge, ob prodaji vstopnic pa zaračuna visoko provizijo.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Comments