Tedenskih (s)pet, 18. - 25. 1.

Jan 2611 min read

Oj! Za nami je teden, poln dogajanja, na žalost tudi tragedij. Doma smo ob nesreči v Premogovniku Velenje izgubili tri ljudi, v tujini pa poleg vojn pustoši narava. Se je dogajalo pa še marsikaj drugega, med drugim inavguracija predsednika ZDA Donalda Trumpa ... Če te zanima, kaj vse je prinesel minuli teden, beri naprej.

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Nesreča v Premogovniku Velenje vzela tri življenja

Ključno: Tragična nesreča v Premogovniku Velenje je zahtevala življenja treh rudarjev. V petek je bil v državi dan žalovanja.

Podrobno: Minulo nedeljo se je na odkopu v jami Preloge Premogovnika Velenje nekaj po 19. uri zgodila tragična nesreča, ki je zahtevala življenja treh rudarjev. Prišlo je do vdora približno 500 do 700 kubičnih metrov mulja in vode, od 14 rudarjev, ki so bili v izmeni v tem delu jame, se je 11 uspelo rešiti. Takoj je stekla reševalna akcija, a za pogrešane tri rudarje ni bilo pomoči. Zadnjega so našli v sredo.

Velenje je obiskal tudi premier Robert Golob, ki je napovedal oblikovanje programa pomoči za družine ponesrečenih, vlada pa je v petek razglasila za dan žalovanja. Pri spomeniku rudarja na Titovem trgu v Velenju so jim ob 12. uri poklonili z minuto molka. Oglasile so se tudi gasilske sirene. Kot je ob tem dejal velenjski župan Peter Dermol, je Velenje pokazalo, da je rudarstvo v srcih Velenjčanov. Premogovnik Velenje je ob 16. uri v Domu kulture Velenje pripravil žalno sejo, po njej pa je ob spomeniku rudarja potekala žalna slovesnost, ki sta se je udeležila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar in Golob.

Zanimivo: Sindikat in svet delavcev Premogovnika Velenje sta organizirala zbiranje donacij za otroke umrlih rudarjev. Rudarji bodo s prostovoljnimi prispevki omilili začetno finančno stisko treh družin, ostali, ki želijo pomagati, pa lahko to storijo prek Rdečega križa in Škofijske karitas Celje.

Trump ob inavguraciji sprejel vrsto spornih izvršnih ukazov

Ključno: V Belo hišo se je vrnil republikanec Donald Trump. Ob inavguraciji je napovedal zlato dobo Amerike in takoj sprejel na desetine izvršnih ukazov, med njimi več spornih. Z ukrepi zagrozil tudi več državam.

Podrobno: V ponedeljek je Trump v kongresni palači prisegel kot 47. predsednik ZDA. Takoj je sprejel vrsto izvršnih ukazov, med njimi ukinitev pravice do državljanstva z rojstvom v ZDA, uvedbo izrednih razmer na meji z Mehiko in pomilostitev napadalcev na kongres 6. januarja 2021. Poleg tega je ZDA umaknil iz pariškega podnebnega sporazuma in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), začasno prepovedal zaposlovanje v vladi ter ustavil vse programe raznolikosti, enakosti in vključevanja (DEI) v zvezni vladi.

Kasneje v tednu je Trump v okviru ukrepov za zajezitev priseljevanja odredil napotitev dodatnih vojakov na mejo z Mehiko. V skladu z v sredo podpisanim izvršnim ukazom jih tja odhaja približno 1500, v prihodnje bi lahko sledile dodatne enote. Obenem so ZDA ustavile vse predvidene sprejeme beguncev. Bela hiša je 23. januarja sporočila, da so od Trumpove inavguracije aretirali 538 migrantov, več sto pa izgnali. Zaradi Trumpovih obljub o množičnih deportacijah tujcev brez ustreznih dokumentov so mehiške zvezne države ob meji že začele postavljati šotore za namestitev izgnanih Mehičanov. Državljane drugih držav naj bi prepeljali v južnejše zvezne države. Je pa ameriški zvezni sodnik John Coughenour začasno blokiral izvršni ukaz Trumpa o ukinitvi pravice do državljanstva z rojstvom na ozemlju ZDA. V svoji odločitvi je zapisal, da je ukaz očitno neustaven. Ameriška ustava določa, da je do državljanstva ZDA upravičen vsak, ki se rodi na ozemlju ZDA.

V sredo pa je ruskega voditelja Vladimirja Putina pozval k pogajanjem in sklenitvi dogovora, ki bi končal vojno v Ukrajini, v nasprotnem primeru mu je zagrozil z uvedbo novih sankcij in carin. Poleg tega je Trump v virtualnem govoru na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) dejal, da bi se vojna v Ukrajini nemudoma končala, če bi se cena nafte znižala. V luči carin, s katerimi med drugim grozi EU, je evropskim proizvajalcem sporočil, naj izdelke raje proizvajajo v ZDA, kjer da bodo deležni ene najnižjih davčnih stopenj na svetu. V Kremlju so se na Trumpove izjave odzvali rekoč, da Rusija ostaja pripravljena na enakopraven in vzajemno spoštljiv dialog z ZDA ter da v komentarjih Trumpa glede vojne v Ukrajini in njegovih grožnjah z novimi sankcijami ne vidi "nič posebej novega". Trump je v sredo Putina znova pozval k pogajanjem in sklenitvi dogovora, ki bi končal vojno v Ukrajini. Rusiji je zagrozil z novimi sankcijami in carinami, če do tega ne bo prišlo kmalu.

Trump je med drugim podpisal tudi izvršni ukaz o objavi vseh dokumentov, ki zadevajo atentat na predsednika Johna F. Kennedyja leta 1963, kakor tudi atentata na njegovega brata Roberta Kennedyja in borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga mlajšega. Podpisal je tudi izvršna ukaza o spodbujanju razvoja umetne inteligence in o spodbujanju ameriške vloge v industriji kriptovalut. V sredinem prvem televizijskem intervjuju, odkar je prevzel položaj, pa je zavrnil pomisleke glede kitajskega lastništva družbenega omrežja TikTok in nakazal, da bo to nadaljevalo delovanje v ZDA.

Poleg tega je v minulem tednu ameriški senat je soglasno potrdil Marca Rubia na položaj državnega sekretarja ZDA, s čimer je nekdanji senator s Floride postal prvi potrjeni član nove Trumpove vlade. 23. januarja je senat na položaj direktorja obveščevalne agencije Cia potrdil Johna Ratcliffa. Za veleposlanika ZDA pri Evropski uniji pa je Trump imenoval nekdanjega direktorja podjetja z restavracijami s hitro prehrano Andrewa Puzderja. Ta je bil v preteklosti že kandidat za ministra za delo v Trumpovi prvi vladi, a se je umaknil zaradi polemik glede poslovnih praks in zasebnega življenja. Ob tem dodajmo, da je prejšnji predsednik ZDA Joe Biden pred odhodom iz Bele hiše preventivno pomilostil več ljudi, ki veljajo za politične nasprotnike in kritike Trumpa ter jih zaščitil pred morebitnim pregonom. Med njimi so več članov Bidnove družine, imunolog Anthony Fauci in upokojeni general Mark Milley.

Zanimivo: Predsednik slovenske vlade Robert Golob je Trumpu čestital ob inavguraciji in izrazil željo po nadgradnji bogatih dvostranskih odnosov in dolgotrajnega prijateljstva med Slovenijo in ZDA. Zavzel se je tudi za utrditev čezatlantskega partnerstva. Zunanja ministrica Tanja Fajon je napovedala nadaljevanje tesnega sodelovanja med Slovenijo in ZDA, ki so po njenih besedah pomembna strateška partnerica.

Poklukar prestal interpelacijo

Ključno: Notranji minister Boštjan Poklukar je prestal interpelacijo ob vzdržanih glasovih poslancev SD in Levice.

Podrobno: DZ v sredo po več kot desetih urah razprave ni podprl interpelacije o delu in odgovornosti Poklukarja, ki jo je lanskega decembra vložila NSi ob podpori 24 poslancev SDS in treh nepovezanih poslancev. V interpelaciji so ministru očitali neukrepanje ob ugotovitvi nepravilnosti pri imenovanju sicer nedavno odstopljenega generalnega direktorja policije Senada Jušića, delovanju centra za varovanje in zaščito ter nasilje na območjih z romskim prebivalstvom. Proti interpelaciji je bilo 35 poslancev Svobode, koalicijska SD in Levica sta se glasovanja vzdržali.

Zanimivo: Poklukar in njegova kolega iz Hrvaške in Italije, Davor Božinović in Matteo Piantedosi, so na tristranskem srečanju obravnavali vprašanja nedovoljenih migracij in se zavzeli za čimprejšnjo oživitev schengna. Piantedosi je tudi povedal, da začasni nadzor na italijansko-slovenski meji ne bo oviral dogajanja v okviru čezmejne Evropske prestolnice kulture, ki ga bosta Nova Gorica in Gorica uradno odprli 8. februarja.

Srbske oblasit z deportacijo aktivistov

Ključno: Srbske oblasti so v sredo pridržale pet hrvaških predstavnic nevladnih organizacij ter še več državljanov drugih držav ter jih deportirale iz Srbije. Hrvaška je zaradi incidenta Srbiji poslala protestno noto ter odsvetovala nenujna potovanja v Srbijo.

Podrobno: Srbske in hrvaške nevladne organizacije so obsodile zastraševanje s strani srbske policije, ki je v sredo pridržala in nato izgnala več aktivistov in aktivistk. Poleg petih hrvaških državljank so izgnali tudi več drugih tujih državljanov, med njimi tudi slovensko državljanko. Evropska komisija je izrazila zaskrbljenost nad dogodkom in v odzivu izpostavila pomen civilne družbe pri razvoju zdrave in demokratične družbe. Hrvaška je v protestni noti Beogradu zaradi incidenta zahtevala pojasnilo in izrazila protest zaradi ravnanja v primeru petih hrvaških državljank. Hrvaško zunanje ministrstvo je zaradi incidenta svojim državljanom svetovalo, naj odložijo vsa nenujna potovanja v Srbijo.

Zanimivo: Evropska komisija je obsodila objavljanje osebnih dokumentov državljanov v srbskih medijih. Odziv prihaja teden po tem, ko so srbski tabloidi v luči protivladnih protestov objavili osebne podatke več hrvaških študentov, aktivistov in novinarja, ki so ga označili tudi za vohuna. Poleg tega se je pred srbskim veleposlaništvom v Ljubljani zbrala množica ljudi, ki so izrazili podporo več kot dva meseca trajajočim študentskim protestom v Srbiji in zahtevam po razkritju dokumentacije v zvezi s prenovo novosadske železniške postaje. Pozvali so tudi k ustavitvi korupcije v državi ter obsodili napade na študente.

Na Tajskem dovoljene poroke istospolnih parov

Ključno: Na Tajskem je s petkom začel veljati lani sprejeti zakon, v skladu s katerim so odslej v državi dovoljene poroke istospolnih parov. Ob tej priložnosti naj bi se po državi poročilo več kot tisoč parov.

Podrobno: Tajski parlament je zakon o porokah istospolnih parov na zgodovinskem glasovanju potrdil junija lani. Tajska je tako za Tajvanom in Nepalom postala tretja azijska država s tovrstno zakonodajo. Spremembe so začele veljati 120 dni po tem, ko je zakon podpisal kralj Maha Vajiralongkorn. Zakon uporablja spolno nevtralne izraze in tako omogoča poroke tudi transspolnim osebam. Istospolni pari imajo po novem enake pravice kot drugi pari pri upravljanju premoženja, dedovanju, posvojitvah in sprejemanju odločitev o zdravljenju partnerjev.

Aktivisti v državi, ki že dolgo slovi po strpnosti do skupnosti LGBTQ, so si za spremembe prizadevali več kot desetletje. Njihovo pot so ovirali pogosti politični nemiri v državi, ki so jih večkrat spremljali množični ulični protesti.

Zanimivo: Poleg trenutne Paetongtarn Shinawatra, ki je na omrežju X napisala, da nad Tajsko ponosno vihra mavrična zastava, je novost pozdravil tudi nekdanji premier Srettha Thavisin, ki je bil v svojem mandatu glasen zagovornik skupnosti LGBTQ. Ob udeležbi na množični poroki v Bangkoku je ošvrknil tudi predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je nedavno razglasil, da sta v ZDA priznana le dva spola. "Mislim, da smo bolj odprtega duha od tega," je dejal.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je sprejel odstop direktorja javne agencije Spirit Slovenija Roka Capla, ki ga je ta iz objektivnih razlogov ponudil zaradi domnevnih nepravilnosti pri 83-milijonskem razpisu za prestrukturiranje savinjsko-šaleške regije. Ministrstvo je odredilo revizijo razpisa, na katerem sta skoraj 20 milijonov prejeli podjetji, ki imata skupaj le pet zaposlenih in istega ustanovitelja. Sedem milijonov bi po odločitvi agencije Spirit dobilo tudi podjetje brez zaposlenih. Vložena je tudi kazenska ovadba. Medtem je koalicija vložila predlog zakona za omilitev posledic zvišanja omrežnine v višji sezoni za gospodinjske odjemalce. Ti bi za januar in februar v najdražjem časovnem bloku plačali enako omrežnino kot v drugem najdražjem časovnem bloku, presežna obračunska moč pa se ne bi obračunala. Manko omrežnine bi se pokril v breme omrežninskih presežkov družbe Eles.

Minister za delo Luka Mesec je obiskal invalidsko podjetje CSS, za katerega je lastnik SDH na skupščini 15. januarja potrdil likvidacijo. Mesec vztraja, da rok za sklep o likvidaciji še ni potekel, na SDH menijo drugače. Tudi poslanci v več delovnih telesih so ministrstvo in SDH pozvali, naj sodelujeta pri zagotovitvi delovnih mest invalidom iz CSS. Interes za sodelovanje pri reševanju problematike so izrazile Slovenske železnice in Iskra. Dodajmo še, da je vlada potrdila predlog novele zakona o zdravilih, predlog zakona o medicinskih pripomočkih in predlog zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu, ki naj bi skrajšal postopke priznavanja poklicnih kvalifikacij tujim kandidatom.

Kolegij predsednice DZ je podal soglasje k dopolnitvi notranjih pravil DZ, po katerih bi zunanjim strokovnim sodelavcem preiskovalnih komisij omogočili prisotnost na seji DZ pod enakimi pogoji, kot to velja za nekatere druge podporne službe. Predlog so podprli predstavniki koalicije, v NSi so mu nasprotovali. Ko smo že pri preiskovanju, KPK je v primeru nakupa sodne stavbe na Litijski zaznala več korupcijskih tveganj, zato je vladi ter ministrstvoma za pravosodje in finance izdala več priporočil. Zaznala je tudi sum storitve kaznivih dejanj, katerih storilec se preganja po uradni dolžnosti, ki pa jih že obravnavajo drugi pristojni organi. Ministrstvo za pravosodje se je zavzelo za uresničitev priporočil KPK, še posebej tistih, ki zadevajo okrepitev notranjih kontrol in boljše obvladovanje tveganj pri izvedbi prihodnjih projektov.

Z družbenega omrežja Facebook so odstranili plačane lažne objave o predsedniku vlade Robertu Golobu, ki so vsebovale računalniško obdelane fotografije in zavajajoče besedilo o domnevni aretaciji premierja. Neznanci so uporabili vizualno podlago Slovenskih novic. Policija je sprožila preiskavo. Tudi za slovenske športnike je bilo napeto. Med drugim je alpski smučar Miha Hrobat osvojil tretje mesto na smuku za svetovni pokal v švicarskem Wengnu - gre za prve slovenske smukaške stopničke v zgodovini tekem na progi Lauberhorn. Poleg tega so smučarski skakalci Lovro Kos, Timi Zajc, Domen Prevc in Anže Lanišek na ekipni tekmi svetovnega pokala v Zakopanah prišli do prvih stopničk v sezoni, osvojili so drugo mesto. Moška rokometna reprezentanca pa je na svetovnem prvenstvu izgubila proti Islandiji in osvojila drugo mesto v skupini G, v nadaljevanju tekmovanja pa nato v sredo premagala Argentino.

Gremo še v tujino. V nedeljo je v veljavo stopil sporazum o prekinitvi ognja v Gazi ter izmenjavi ujetnikov med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas. Gibanje Hamas je izpustilo tri izraelske talke, Izrael je izpustil več palestinskih zapornikov, v Gazo so začeli vstopati prvi tovornjaki s humanitarno pomočjo. Isti dan je izraelski skrajno desni minister Itamar Ben-Gvir oznanil, da bo njegova stranka Judovska moč zaradi dogovora o prekinitvi ognja v Gazi in izpustitvi talcev zapustila vlado in koalicijo pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja. V torek so zraelske sile sprožile operacijo v Dženinu na zasedenem Zahodnem bregu, ki so jo označile za protiteroristično. Do srede naj bi ubile najmanj deset ljudi. Načelnik generalštaba izraelske vojske Herci Halevi pa je napovedal, da bo odstopil zaradi neuspeha izraelske vojske med napadom palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra 2023.

Vrhovno sodišče ZDA je ohranilo zakon o prepovedi družbenega omrežja TikTok, ki ga je kongres sprejel zaradi domnevne nevarnosti, da je pod nadzorom kitajske vlade. Kot smo omenile že minuli teden, je TikTok v ZDA 18. januarja za nekaj časa prenehal delovati, 19. januarja je bilo delovanje spet vzpostavljeno po napovedi novega predsednika Donalda Trumpa, da bo aktiviral 90-dnevni odlog uveljavitve prepovedi. Poleg tega je minuli teden Evropska komisija je pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) sprožila postopek za odpravo "nepoštenih in nezakonitih" trgovinskih praks Kitajske na področju intelektualne lastnine.

Poljski premier Donald Tusk je v predstavitvi prednostnih nalog poljskega predsedovanja Svetu EU v Evropskem parlamentu dejal, da se mora Evropa oborožiti, če želi preživeti. Podprl je radikalno povečanje izdatkov za obrambo. Slovaške opozicijske stranke pa so umaknile zahtevo za glasovanje o nezaupnici vladi premierja Roberta Fica, potem ko se je ta odločil, da bo razprava o nezaupnici na seji parlamenta zaprta za javnost. Opozicija je napovedala, da bo v bližnji prihodnosti znova zahtevala glasovanje.

Kalifornijski gasilci se medtem od srede zjutraj spopadajo z novim požarom severno od Los Angelesa. Plameni so v nekaj urah požgali skoraj 40 kvadratnih kilometrov ozemlja, oblasti pa so izdale ukaz za evakuacijo okoli 31.000 prebivalcev. Vremenoslovci napovedujejo, da bodo širše območje še pred koncem tedna zajele padavine. Ameriška akademija filmskih znanosti in umetnosti pa je objavila nominacije za letošnje oskarje, ki jih bodo podelili 2. marca. Za najboljši film so med drugim nominirani Emilia Perez, Substanca in Konklave. Med nominiranimi v kategoriji najboljši kratkometražni igrani film je tudi slovenska manjšinska koprodukcija Mož, ki ni mogel molčati.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.