top of page

Tedenskih (s)pet, 18. 2. - 25. 2.

Če slučajno nisi zasledila, ruska agresija v Ukrajini traja že eno leto, vendar pravih znakov za razrešitev konflikta kljub številnim prizadevanjem ni na obzorju. Več o tem preberi spodaj, poleg tega pa še druge novice, ki so zaznamovale minuli teden. Zate smo, kot vsak teden, pripravile povzetek osrednjega dogajanja. Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo doganjane v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo zavzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).



Imenovanih devet članov novega sveta RTVS, vendar še ne smejo začeti delovati

Ključno: Ustavno sodišče je začasno zadržalo del novele zakona o RTV Slovenija (RTVS).


Podrobno: V ponedeljek je ustavno sodišče začasno zadržalo izvrševanje dela 23. člena ter 24. in 25. členov novele zakona o RTVS, ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta in imenovanju predsednika in članov uprave. Postopki konstituiranja novih organov lahko tečejo, zadržano je končno konstituiranje sveta, zavod vodi v. d. direktorja. Ustavni sodniki so sklep sprejeli s petimi glasovi za proti trem. Proti so glasovale tri ustavne sodnice, ki so v ločenih mnenjih opozorile, da bi se zavod zaradi podaljšanja prehodnega obdobja lahko znašel v situaciji, ko razen v. d. direktorjev ne bo imel delujočih organov.


Zaposleni in zagovorniki zakona so nad odločitvijo ustavnega sodišča razočarani. V koordinaciji novinarskih sindikatov RTV ocenjujejo, da je ustavno sodišče postavilo ustavno pravico do ohranjanja mandata nad ustavno pravico javnosti do obveščenosti, v svetu delavcev RTVS pa opozarjajo, da vsak dan ohranjanja dosedanjega stanja prinaša nove škodljive in nepopravljive posledice. Ministrica za kulturo Asta Vrečko si želi, da sodišče vsebinsko presojo ustavnosti opravi čim prej, saj je stanje na RTVS nevzdržno.Pobudniki ustavne presoje pa so z odločitvijo ustavnega sodišča seveda zadovoljni. Prvopodpisani pod pobudo, predsednik programskega Peter Gregorčič, in avtor pobude Matej Avbelj, menita, da je sodišče zavarovalo institucionalno neodvisnost RTVS. Zadovoljen je tudi v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough.


Zanimivo: Naj pojasnimo. V sredo je z objavo imen še šestih novih članov novega sveta RTVS v uradnem listu bilo imenovanih devet članov. S tem je po določbah novele zakona o RTVS novi svet tudi konstituiran. Zaradi odločbe ustavnega sodišča pa še ne sme začeti delovati.

Vir: Unsplash

Imenovan nov notranji minister Boštjan Poklukar

Ključno: Državni zbor (DZ) je imenoval novega notranjega ministra Boštjana Poklukarja, ki je že potegnil prve kadrovske poteze.

Podrobno: Poklukarja so podprli v koalicijskih Gibanju Svoboda, SD in Levici, kjer so prepričani, da bo uspešno nadaljeval proces depolitizacije policije in dialog z nevladniki. V opozicijskih SDS in NSi so mu podporo odrekli rekoč, da dvomijo o njegovi strokovnosti in neodvisnosti.


Zanimivo: Vlada je razrešila v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava in na njegovo mesto imenovala Senada Jušića, imenovala pa je tudi druge člane najožje Poklukarjeve ekipe. Lindav je ocenil, da to mesto zapušča z dobrimi rezultati in da so policijo vodili v pravo smer. Jušić je z Lindavom v petek opravil primopredajo poslov.



Računsko sodišče je v reviziji o financiranju volilnih kampanj štirim organizatorjem izreklo mnenje s pridržkom

Ključno: Računsko sodišče je v reviziji o financiranju volilnih kampanj za lanske volitve v državni zbor (DZ) sedmim organizatorjem volilnih kampanj izreklo pozitivno mnenje, štirim pa mnenje s pridržkom.


Podrobno: Računsko sodišče je mnenje s pridržkom izreklo SDS-u, Resni.ci, predstavniku madžarske manjšine Ferencu Horvathu in Konkretno. O zaznanih sumih storitve prekrškov so obvestili pristojne inšpektorate, na policijo pa podali naznanilo suma kaznivega dejanja ponarejanja listin zoper SDS. Računsko sodišče je v reviziji sicer opozorilo, da do največ nepravilnosti prihaja z nenamensko porabo sredstev, zavzema pa za spremembe volilne zakonodaje glede financiranja kampanje.


Zanimivo: Mimogrede, zoper SDS so na policijo podali naznanilo suma kaznivega dejanja ponarejanja listin. Računsko sodišče je ugotovilo tudi, da je SDS aktivno sodelovala pri pripravi oddaj Nova24TV in ob tem ni ravnala v skladu z volilno zakonodajo.



Leto vojne v Ukrajini

Ključno: V četrtek je minilo leto dni, od ruske invazije na Ukrajino, ki je terjala strahoten davek. Tu govorimo o več milijonih beguncev in na tisoče smrtnih žrtev, med katerimi so na žalost tudi civilisti, celo otroci. Dan pred obletnico pa je ruski predsednik poskrbel za nove skrbi. Dejal je namreč, da Rusija začasno prekinja sodelovanje v pogodbi o jedrskem orožju.


Podrobno: Ruski predsednik Vladimir Putin je 24. februarja lani napadel svojo sosedo. Vojna oz. "posebna vojaška operacija", kot jo imenuje Kremelj, tako traja že več kot eno leto, bitkam pa na žalost še zdaleč ni videti konca. Z napadom s treh strani (z ozemlja Belorusije, Rusije in s Krima) ter taktiko bliskovite vojne so upali, da bo vojna končana v le nekaj dneh. Vendar pa se to ni zgodilo. Na ukrajinskem ozemlju so namreč naleteli na močan odpor Ukrajincev, ob tem pa so se Rusi soočili tudi z notranjimi težavami: nedorečeni cilji napada, nedoločena taktika, pomanjkanje logistične podpore.


Vojna se tako ni končala hitro, razpotegnila se je v več kot leto trajajoč konflikt. Rusiji je v tem času uspelo zavzeti štiri ukrajinske regije – Hersonsko, Zaporoško, Doneško in Lugansko oblast. Tri ukrajinska mesta pa so v tem času postala prizorišče največjih grozot, celo vojnih zločinov: Buča, Izjum in Mariupol. Pa seveda tudi enormna materialna škoda.


Gre za najhujši konflikt po drugi svetovni vojni, ki je terjal tudi grozovit davek. Več kot osem milijonov Ukrajincev je pred nevarnostjo pobegnilo v tujino, več kot met milijonov pa se je razselilo znotraj domovine. Torej več kot 13 milijonov oseb, ki je ostalo brez svojih domov. In še huje – ranjeni in smrtne žrtve. Po podatkih Organizacije združenih narodov je do sredine februarja umrlo več kot 8000 civilistov, od tega skoraj 400 otrok. Ranjenih naj bi bilo dobrih 13.000 ljudi, med slednjimi okoli tisoč otrok. A dejanske številke se bodo pokazale šele kasneje, po podatkih Ukrajine naj bi vojna namreč terjala najmanj 20.000 civilnih žrtev. Seveda pa so tu tudi vojaške žrtve, tako na Ukrajinski kot tudi na Ruski strani. Po ocenah Zahoda naj bi na strani Rusije umrlo okoli 180.000 vojakov, na strani Ukrajine pa okoli 100.000.


V podporo Ukrajine je stopil Zahod. Skupno je država prejela 143,6 milijarde evrov pomoči, največ s strani Združenih držav Amerike, ki so ji namenile dobrih 73 milijard evrov. Sledi Evropa, ki je darovala skoraj 55 milijard, ostale države pa 15,5 milijarde evrov. Slovenija ji je medtem doslej namenila skoraj 30 milijonov evrov.

Ukrajina je pred prvo obletnico vojne prebivalcem namenila več opozoril in sprejela številne ukrepe, med drugim je svetovala začasno šolanje na daljavo. Zavedajo se namreč, da Rusija za napade pogosto izbere simbolične datume, kot so na primer večji prazniki. A 24. februar je kljub napovedim minil mirno. Kitajska se je medtem oglasila s predlogom za mirovna pogajanja med državama, ki jih nobena stran zaenkrat še ne izključuje.


Velika Britanija in ZDA pa so sprejele nov sveženj ukrepov za pomoč Ukrajini. Zahodni voditelji so ob tej obletnici znova podprli Ukrajino in obsodili rusko agresijo, poljski premier pa je v Kijev dostavil prvo pošiljko obljubljenih nemških tankov leopard 2.


Pomembno: Je pa v tednu pred obletnico vojne v Kijev prispel tudi ameriški predsednik Joe Biden, ki se je tam srečal z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim. Tam je izrekel nadalaljno podporo državi: "Ko je Putin pred skoraj enim letom začel svojo invazijo, je mislil, da je Ukrajina šibka, Zahod pa razdeljen. Mislil je, da nas lahko prelisiči. Vendar se je močno zmotil." Dan kasneje je odšel na Poljsko, kjer se je srečal tudi z voditelji devetih vzhodnoevropskih članic Nata. "Nato je močnejši kot kdajkoli prej," je dejal v Varšavi.


Na isti dan je na oder stopil tudi ruski predsednik. Putin je v skoraj dve uri trajajočem govoru za eskalacijo dogodkov v Ukrajini okrivil Zahod, svojo "posebno vojaško operacijo" pa je upravičil z besedami, da jim je Ukrajina predstavljala nevarnost, zaradi česar jim ni preostalo drugega, kot da napadejo. Besede so na zahodu požele ostre kritike. "To je absurno, nihče ne ogroža Rusije," so se odzvale ZDA. A še večjo pozornost javnosti je požeča Putinova napoved, da bo Rusija začasno prenehala svoje sodelovanje v pogodbi o jedrskem orožju Novi Start, ki omejuje število medcelinskih balističnih raket med glavnima jedrskima velesilama in nekdanjima tekmicama iz hladne vojne. Dan kasneje je to potrdil tudi ruski parlament, Putin pa je preklical tudi odlok o podpori suverenosti Moldavije pri vprašanju Pridnestrja.


Zanimivo: Slovenska skupina Laibach je po navdušujočem nastopu ob odprtju svetovnega nordijskega prvenstva v Planici napovedala prav poseben koncert. 31. marca bodo namreč nastopili v Bel Etage Music Hall v Kijevu v Ukrajini. To bo prvi pol koncert tuje glasbene skupine v Ukrajini od začetka vojne. Prvi nastop tuje glasbene skupine po ruskem napadu sta sicer na eni od postaj podzemne železnice že maja lani pripravila člana skupine U2 Bono in The Edge.


Laibach je ob tem sporočil, da bodo s svojim nastopom glasbeno tekmovanje Evrovizija popeljali nazaj v Ukrajino, "kamor sodi in kjer se trenutno odvija edina prava in prava vizija Evrope". Na lanskem tekmovanju Evrovizije je namreč zmagala prav Ukrajina, a se bo letošnja prireditev zaradi vojne odvila v britanskem Liverpoolu. "S tem koncertom v Kijevu Laibach podpira Ukrajino in Ukrajince v njihovem boju proti Rusiji in vse drugo, agresija," so še sporočili in dodali, da bo ves izkupiček koncerta namenjen v dobrodelne namene za Ukrajino.



Med nosečnostjo ali porodom vsaki dve minuti umre ena ženska

Ključno: Po svetu med nosečnostjo ali porodom vsaki dve minuti umre ena ženska, je pokazalo poročilo agencij Združenih narodov. Dokument razkriva zaskrbljujoče nazadovanje na področju zdravja žensk v zadnjih letih.

Podrobno: Poročilo z naslovom Trendi v zvezi z umrljivostjo mater obravnava smrti mater na nacionalni, regionalni in globalni ravni od leta 2000 do leta 2020. V njem lahko prebereš, da je leta 2020 umrlo približno 287.000 mater po vsem svetu. Ta številka je le nekoliko nižja od 309.000 smrti v letu 2016, ko so začeli veljati cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov (ZN). Poročilo sicer omenja bistveni napredek na področju zmanjševanja števila smrti mater med letoma 2000 in 2015, ki pa je na tej točki večinoma zastal. Trend se je v nekaterih primerih celo obrnil.


V dveh od osmih regij ZN (v Evropi in Severni Ameriki ter v Latinski Ameriki in na Karibih) se je stopnja umrljivosti mater med letoma 2016 in 2020 povišala. Natančneje, v Evropi in Severni Ameriki za 17 odstotkov, v Latinski Ameriki in na Karibih pa za 15 odstotkov. V drugih regijah je ostala nespremenjena. Poročilo vendarle navaja, da je mogoče doseči napredek. Na primer, dveh regijah – v Avstraliji in na Novi Zelandiji ter v Srednji in Južni Aziji – so v istem obdobju zaznali znaten upad (v Avstraliji in na Novi Zelandiji za 35 odstotkov, v Srednji in Južni Aziji pa za 16 odstotkov) stopnje umrljivosti mater, kar velja tudi za 31 držav po vsem svetu.


Zanimivo: Največ smrti mater (v odstotkih) je v veliki meri še naprej v najrevnejših delih sveta in v državah, ki jih pestijo konflikti. Leta 2020 se je približno 70 odstotkov vseh smrti mater zgodilo v podsaharski Afriki. V devetih državah, ki se spopadajo s hudimi humanitarnimi krizami, so bile stopnje umrljivosti mater več kot dvakrat višje od svetovnega povprečja (551 smrti mater na 100.000 živorojenih otrok, v primerjavi z 223 smrti mater na 100.000 živorojenih otrok po vsem svetu).



Drugo dogajanje v minulem tednu

Dogajanje v Sloveniji. Začnimo na začetku. Prejšnjo soboto sta predsednika SDS Janez Janša in Nove ljudske stranke (NLS) Franc Kangler sta podpisala sporazum o pridružitvi liste NLS k SDS. Uradno bo stranka pridružena SDS, ko bo to potrdil še kongres NLS. Kot zagotovo veš, pa je mimo tudi pust. V številnih pustnih središčih so po obdobju covidnih omejitev znova potekali živahni pustni karnevali. Na Ptuju je množična mednarodna povorka kot vrhunec kurentovanja privabila več desettisoč obiskovalcev, rekorden obisk so zabeležili tudi v Cerknici, kjer so se obiskovalcem predstavile tradicionalne maske z butalci in coprnico Uršulo. Cerkno je gostilo povorko ene najbolj prepoznavnih tradicionalnih pustnih skupin v Sloveniji - laufarjev. V ponedeljek je premier Rober Golob je ob začetku februarskega zasedanja državnega zbora (DZ) v odgovoru na poslansko vprašanje povedal, da bo vlada predlog davčne reforme predstavila sredi marca. Napovedal je znižanje obremenitve plač, a namerava vlade pred tem poskrbeti za to, da bo premoženje ustrezno ovrednoteno in da se bodo davki plačevali. Načelnik Generalštaba SV generalmajor Robert Glavaš se je sestal s predsednikom vojaškega odbora Nata admiralom Robom Bauerjem, s katerim sta govorila o varnosti v Evropi in razvoju Slovenske vojske (SV). Strinjala sta se, da sta za varnost v evroatlantskem prostoru nujna razvoj in modernizacija vojsk članic Nata. Bauerja je sprejel tudi politični vrh. Predsednica državnega zbora (DZ) Urška Klakočar Zupančič pa se je v poslanici ob bližajoči se 31. obletnici zavzela za razmislek o noveliranju zakonov, ki urejata status izbrisanih in odškodnine zanje. Izbrisani, teh je bilo približno 26.000, je označila za "žrtve pravnega genocida". Da ne pozabimo, DZ je odredil parlamentarno preiskavo, ki bo ugotavljala morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vplivanja na delo policije in drugih avtonomnih državnih organov. Zahtevo za njeno odreditev so vložili v Svobodi, zajela pa bo obdobje od nastopa prejšnje vlade do danes. Poleg vsega drugega sindikalnega dogajanja je Sindikalna konfederacija Glosa - Zasuk s Sviz pristopila k uvodu v pogajanja za kolektivno pogodbo za zunanje izvajalce v kulturno-ustvarjalnem sektorju. Konfederacija si želi s skupno pogodbo urediti standarde za vse delavce iz sektorja, ki delujejo za javne kulturne zavode. Vlada pa je sprejela spremembo uredbe za samozaposlene v kulturi, med drugim je dvignila dohodkovni cenzus za samozaposlene v kulturi na 36. plačilni razred. Sindikati javnega sektorja so se na pogajanjih odzvali na vladna izhodišča za reformo plačnega sistema. Nekateri predlogi so zanje nesprejemljivi, med njimi tudi predlog za zamrznitev napredovanj in delovne uspešnosti. Ker glede slednjega soglasja s sindikati ni, vladna stran pri predlogu, kot kaže, ne bo vztrajala. Po skupnih pogajanjih z vsemi reprezentativnimi sindikati javnega sektorja so se nadaljevala še ločena pogajanja o stavkovnih zahtevah Sindikata, vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Dogovora ni bilo, vladna stran naj bi do srede pisno odgovorila na Svizove predloge. Ne pozabi vzeti računa! DZ je namreč sprejel novelo zakona o davčnem potrjevanju računov. Tako se nekaj več kot leto dni po ukinitvi vnovič uvaja obveznost izročanja računa kupcu za kupljeno blago oz. prejeto storitev. Glasove za so dali le poslanci koalicije, saj v opoziciji v noveli vidijo le nepotrebno birokratsko oviro. Vlada načrtuje nov način oblikovanja prodajnih marž za pogonska goriva, tako da bi bile vezane tudi na letno inflacijo, izhaja iz osnutka načrta uravnavanja reguliranih cen za leti 2023 in 2024. Spremembe že dlje časa zahtevajo v trgovcu z naftnimi derivati Petrol. Gradnja severnega dela tretje razvojne osi pa se zamika. Natančna časovnica bo predvidoma znana aprila, je po srečanju s predstavniki Darsa in župani nekaterih občin, prek katerih teče projekt, sporočila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Župani z zamikom projekta niso zadovoljni. Odpiranje ponudb za izvedbo sanacije odlagališča v Bukovžlaku bo 1. marca. Zanjo je predvidenih 16 mesecev od podpisa pogodbe, so povedali na okoljskem ministrstvu. Evropska komisija se je zaradi slovenskega neizpolnjevanja obveznosti evropskih predpisov o odpadkih odločila za novo tožbo proti državi. Vlada pa je potrdila predloga zakonov o infrastrukturi za alternativna goriva in o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Izdala je tudi uredbo o nadomestilu za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, potem ko je minuli teden slovensko shemo za ta nadomestila, vredno 99,15 milijona evrov, odobrila Evropska komisija. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je dejala, da bo slovenska energetsko intenzivna industrija tako lahko postala bolj konkurenčna. V torek je ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon obiskala Švico. Sestala se je s švicarskim kolegom Ignaziem Cassisom in predsednikom švicarskega Nacionalnega sveta Martinom Candinasom. Teme pogovorov so bile krepitev gospodarskega sodelovanja ter aktualne zunanjepolitične teme. Ministrica je obiskala tudi podjetje Novartis, ki ima v lasti slovenski Lek. V sredo je Slovenijo obiskal predsednik luksemburške vlade Xavier Bettel. S premierjem Golobom glede migracij zagovarjata iskanje skupnih rešitev na ravni celotne EU in ne podpirata rešitev, ki vključujejo gradnjo zidov in bi iz Evrope naredile "trdnjavo". Bettela sta sprejeli tudi predsednici republike Nataša Pirc Musar in Klakočar Zupančič. Mimogrede, predstavniki Slovenije in ZDA so opravili tretji strateški dialog med državama, ki je bil posvečen aktualnim mednarodnim in dvostranskim temam, med drugim vojni v Ukrajini in slovenski kandidaturi za nestalno članico VS ZN za obdobje od začetka leta 2024 do konca leta 2025. V središču Kranjske Gore so slovesno odprli največji letošnji športni dogodek v Sloveniji, 43. svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Planici. Med več kot 130 nastopajočimi so bili tudi Laibach, Ansambel Saša Avsenika in DJ Umek. Zbrane so nagovorili predsednik Mednarodne smučarske in deskarske zveze (Fis) Johan Elias, ki je tekmovanje tudi uradno odprl, predsednik vlade Golob in predsednik Smučarske zveze Slovenije in organizacijskega komiteja Planica Enzo Smrekar. Omenimo še, da je kolesarski as Tadej Pogačar (UAE Team Emirates) zmagal na petdnevni dirki po Andaluziji. Vrh mednarodnih hiš jezuitskega reda v Rimu je objavil novo poročilo o pričevanju domnevnih žrtev slovenskega patra Marka Rupnika. V njem potrjuje, da so med ljudmi, ki so odgovorili na poziv reda iz decembra lani in prijavili nove primere, tako ženske kot moški. Gre za prijave duhovnih, psiholoških in spolnih zlorab, ki naj bi jih Rupnik zakrivil od srede 80. let prejšnjega stoletja do leta 2018.


Gremo še v tujino. V ponedeljek je jug Turčije znova stresel močan potres z magnitudo 6,4. Umrlo je šest ljudi, 300 je bilo ranjenih. Po uničujočem potresu pred dvema tednoma, ki je zahteval več kot 47.000 življenj, je povzročil dodatno škodo na stavbah. Isti dan je EU uvedla nov sveženj sankcij proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki so septembra lani izbruhnili po smrti Mahse Amini. Na seznam sankcioniranih je med drugim dodala ministra, pristojna za kulturo in izobraževanje. V sredo so izraelske sile v spopadih s palestinskimi borci v mestu Nablus na okupiranem Zahodnem bregu ubile najmanj deset Palestincev, več kot 100 ljudi pa je bilo ranjenih, je sporočilo palestinsko ministrstvo za zdravje. Izraelska vojska je operacijo potrdila. Pristojni organ Evropske komisije je uslužbence te institucije konec tedna pozval, naj s svojih službenih in osebnih naprav, ki jih uporabljajo za službo, odstranijo aplikacijo TikTok. Komisija se je za to odločila zaradi pomislekov glede varnosti podatkov. Mimogrede, v članicah EU, Švici in Norveški je bilo lani vloženih približno 966.000 prošenj za azil. Število se je v primerjavi z letom 2021 povečalo za 50 odstotkov in je doseglo najvišjo raven od leta 2016, ko je za azil zaprosilo 1,25 milijona ljudi, kaže analiza Agencije EU za azil. Ko smo že pri tej temi omenimo še, da je v četrtek zgornji dom italijanskega parlamenta potrdil sporni vladni odlok, ki omejuje misije reševalnih ladij nevladnih organizacij v Sredozemskem morju. Ker ga je že sprejela poslanska zbornica, bo začel takoj. Kakorkoli, v petek je petnajst članic EU (tudi Slovenija) sodelovalo na drugi evropski konferenci o upravljanju meja v Atenah. Konferenca je bila namenjena predvsem pregledu učinkovitosti politik EU pri upravljanju njenih zunanjih meja. Članice so v skupni izjavi med drugim pozvale k sklenitvi sporazumov s tretjimi državami o sprejemanju migrantov. Na Škotskem pa se bodo za mesto naslednika ali naslednice premierke in voditeljice Škotske nacionalne stranke (SNP) Nicole Sturgeon, ki je nedavno napovedala svoj odstop, pomerili trije kandidati. Poslanci škotskega parlamenta Kate Forbes, Ash Regan in Humza Yousaf so edini dosegli potrebno število glasov podpore za uspešno nominacijo. Kandidat bo predvidoma znan 27. marca. Da ne pozabimo, predlog EU za normalizacijo odnosov med Kosovom in Srbijo, o katerem bosta v ponedeljek v Bruslju govorila srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Albin Kurti, po navedbah virov v Bruslju predvideva de facto medsebojno priznanje. EU v ponedeljek pričakuje potrditev načrta, pri čemer o vsebini ne bodo več razpravljali.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre

Commentaires


bottom of page