V kolikor ti je prvič spodletelo, nič hudega. Začel se je drugi prijavni rok za vpis na višje šole, ki bo potekal do 29. avgusta. Kandidati bodo obvestilo o tem, ali so bili sprejeti, dobili do 23. septembra. Vpis sprejetih v drugem roku pa bo potekal do 1. oktobra. S pisnim izpitom iz maternega jezika pa se je na srednjih šolah in drugih izobraževalnih organizacijah začel jesenski rok splošne in poklicne mature. K splošni maturi se je prijavilo 1092 kandidatov, ki bodo opravljali izpite iz 31 predmetov, poklicno maturo bo opravljal 2401 kandidat. Ustni izpiti bodo potekali do 4. septembra. Če še žuliš knjige, ti želimo vso srečo! <3
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Veljati začela uredba EU o obnovi narave
Ključno: Veljati je začela uredba EU o obnovi narave, ki določa zavezujoče cilje za obnovo degradiranih ekosistemov ter preprečevanje in omilitev posledic naravnih nesreč.
Podrobno: Uredba določa zavezujoče cilje za obnovo degradiranih ekosistemov v povezavi, zlasti tistih z največjim potencialom za zajemanje in shranjevanje ogljika, ter za preprečevanje in zmanjšanje posledic naravnih nesreč. Slovenija se bo še letos lotila priprave nacionalnega načrta za obnovo. Določiti bo morala prednostna območja za obnovo do leta 2030 in konkretne ukrepe.
Zanimivo: Dodajmo, da je vlada potrdila predlog novele zakona o obnovi, ki vključuje prilagoditve poroštvene sheme za prebivalstvo in spremembe postopkov glede prostorskega načrtovanja. Med drugim bo prepovedana ponovna gradnja na območjih, kjer bodo odstranjeni objekti. Podaljšuje se tudi veljavnost poroštvene sheme za kredite, najete za obnovo doma in za nadomestitev doma, do vključno 31. decembra 2026.
Okrepljena prizadevanja za varnost in sobivanje z romsko skupnostjo
Ključno: Napad več Romov na policista pri Kočevju je znova odprl del problematike sobivanja Romov z lokalno skupnostjo. Rešuje jih tudi medresorska delovna skupina z ustanovitvijo posebne podskupine. Ribnico in Kočevje je obiskal notranji minister Boštjan Poklukar.
Podrobno: Po zaostritvi problematike sobivanja Romov z lokalno skupnostjo se je sestala vladna medresorska delovna skupina za obravnavo romske problematike. Na sestanku, ki se ga je udeležil tudi premier Robert Golob, so se dogovorili o ustanovitvi posebne podskupine, ki se bo osredotočila izključno na izboljšanje varnosti na območjih, kjer živijo Romi. Skupina se bo sicer še naprej posvečala ukrepom za integracijo Romov.
Poklukar je po sestanku v četrtek z vodstvoma občin Ribnica in Kočevje zagotovil, da bo policija po zadnjih zaostrovanjih z nekaterimi Romi zagotovila varnost ter vzpostavila javni red in mir. Poudaril je tudi, da se intenzivno pregledujejo in pripravljajo ustrezne zakonske rešitve. Poslanci SDS so v državni zbor (DZ) vložili zahtevo za sklic izredne seje DZ, na kateri naj bi obravnavali predlog priporočila vladi v zvezi z reševanjem romskih vprašanj. Zahtevo je sopodpisalo tudi 27 od 40 poslancev Gibanja Svoboda.
Zanimivo: Vodstvo policije je na novinarski konferenci v petek predstavilo ukrepe, ki jih izvaja na območjih, kjer živijo Romi. Med drugim je zaradi spremenjenih varnostnih razmer v občinah Ribnica, Kočevje, Škocjan in Šentjernej v začetku julija okrepila svojo prisotnost. Po besedah generalnega direktorja policije Senada Jušića, bo prisotnost glede na potrebe še krepila. Jušić je zagotovil, da ima policija kljub povečanju števila kaznivih dejanj v omenjenih občinah, dogajanje pod nadzorom. Ob tem si želi, da bi občani še bolj sodelovali s policisti in dosledno prijavljali kazniva dejanja, policija pa bo dosledno obravnavala vsako kaznivo dejanje in ukrepala, je dejal.
Slovenija, Švica in Sierra Leone s pobudo v podporo agendi za mir
Ključno: Slovenija, Švica in Sierra Leone so na sedežu Združenih narodov (ZN) sprožile skupno pobudo v podporo Novi agendi za mir generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa, ki se osredotoča na preprečevanje oboroženih spopadov.
Podrobno: Omenjene tri države, ki predsedujejo Varnostnemu svetu ZN avgusta, septembra in oktobra, so izrazile zaskrbljenost zaradi naraščanja oboroženih spopadov in se zavezale k njihovemu proaktivnemu in celovitemu preprečevanju.
Pred prihajajočim vrhom ZN za prihodnost so izdale poziv Novi agendi za mir in se med drugim zavezale, da bodo pomagale graditi lokalne in globalne zmogljivosti za mir s spodbujanjem gospodarske rasti, odpravljanjem revščine, podporo trajnostnemu razvoju, spodbujanjem nacionalnih pomiritev, promocijo dobre vladavine in demokracije ter podpiranjem človekovih pravic.
Zanimivo: Veleposlanik Samuel Žbogar je na odprtem zasedanju Varnostnega sveta danes dejal, da po svetu trenutno poteka največje število spopadov doslej, pri čemer je med civilisti rekordno število žrtev. Varnostni svet bi si moral zato po njegovem bolj prizadevati za preprečevanje stopnjevanja groženj v oborožene spopade.
Harris sprejela predsedniško nominacijo
Ključno: Podpredsednica ZDA Kamala Harris je s sklepnim govorom na nacionalni konvenciji demokratske stranke sprejela predsedniško nominacijo. Podpredsedniško nominacijo je 21. avgusta sprejel guverner Minnesote Tim Walz.
Podrobno: Harris je v četrtek s sklepnim govorom nacionalne konvencije demokratske stranke sprejela predsedniško nominacijo za volitve 5. novembra. Obljubila je, da bo predsednica vseh Američanov, njen govor pa je bil še posebej odločen glede zunanje politike, kjer je iskala srednjo pot med podporo Izraelu in Palestincem.
Harris je v uvodu predstavila svojo zgodbo hčerke priseljenke iz Indije in priseljenca z Jamajke, ki je postala državna tožilka in pravosodna ministrica Kalifornije. Dejala je, da je na sodišču vedno delovala v imenu ljudstva in da bo to počela tudi na položaju predsednice ZDA.
Zatrdila je, da si bo na položaju prizadevala za blaginjo srednjega razreda, med drugim z znižanjem davkov, in da bo osredotočena na znižanje življenjskih stroškov, kot so stroški zdravstvenega zavarovanja, hrane in stanovanjski stroški. Dejala je, da bo predsednica vseh Američanov ob spoštovanju ustavnih načel in vladavine prava, svobodnih volitev in mirnega prenosa oblasti.
Zanimivo: Njen protikandidat, republikanec Donald Trump je obiskal južno mejo, kjer je kritiziral demokrate in državam Latinske Amerike zagrozil z visokimi carinami, če ne bodo sprejele nazaj migrantov, ki so nezakonito prestopili mejo z ZDA. Policija v Arizoni je medtem aretirala moškega, ki je grozil, da bo Trumpa ubil.
Propadel prvi poskus oblikovanja vlade v Belgiji
Ključno: Propadel je prvi poskus oblikovanja vlade v Belgiji, ki bi jo sestavljalo pet strank pod vodstvom vodje flamske desne stranke N-VA in trenutnega župana Antwerpna Barta de Weverja, razlog so razhajanja strank glede proračuna in davkov.
Podrobno: Prvi poskus oblikovanja vlade v Belgiji, ki bi jo sestavljalo pet strank pod vodstvom de Weverja, je propadel zaradi razhajanj strank glede proračuna in davkov. De Wever je o svojem odstopu od vodenja pogovorov v četrtek obvestil belgijskega kralja Philippa. Ta je sprejel De Weverjev odstop s položaja vodje pogajanj. Po pogovorih z vodji strank je za posrednika pri nadaljevanju koalicijskih pogajanj določil vodjo sredinske stranke Zavzeti (Les Engages) Maxima Prevota. Naročil mu je, naj mu o pogovorih s potencialnimi koalicijskimi partnericami poroča 2. septembra.
Zanimivo: Mimogrede, francoski predsednik Emmanuel Macron je po julijskih volitvah, ki nobenemu od političnih blokov niso prinesle jasne večine, s ciljem oblikovanja nove vlade začel pogovore z voditelji političnih strank. Kot prve je sprejel predstavnike leve Nove ljudske fronte, ki je osvojila največji delež glasov in zase terja premierski položaj.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. NSi je v parlamentarni postopek vložila novelo kazenskega zakonika, s katerim predlaga, da bi bili mladostniki za hujša kazniva dejanja kaznovani z zaporno kaznijo. Ministrstvo za pravosodje je v odzivu opozorilo, da morajo biti spremembe na tem občutljivem področju premišljene.
Zdravniški sindikat Fides, ki stavka od 15. januarja, je vlado obvestil o širitvi stavkovnih zahtev. Med drugim so predlagali, da bi zdravniki po dogovoru o odpravi plačnih nesorazmerij v javnem sektorju zaradi daljšega izobraževanja in večje odgovornosti prejeli še pet dodatnih plačnih razredov. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je sindikat znova pozvala k udeležbi na pogajanjih. Poleg tega so v Zdravstvenem domu Ljubljana znova opozorili na naraščanje nasilnih dejanj nad zdravniki, saj je bolnik pred mesecem dni zaradi nestrinjanja s terapijo napadel zobozdravnico. V ZD Ljubljana so bili letos prijavljeni že 104 nasilni dogodki, lani jih je bilo 92.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je z več dvostranskimi srečanji sklenila uradni obisk v Mongoliji, ki ga je začela v torek. Ob robu Svetovnega ženskega srečanja (WWF) se je med drugim sešla z vodjo Mednarodne organizacije za migracije, z visoko predstavnico Mednarodnega rdečega križa in z namestnico Generalnega sekretarja ZN. Pirc Musar in namestnica Generalnega sekretarja ZN Amina J. Mohammed sta bili osrednji govornici na WWF, kjer sta govorili o prizadevanjih za večjo zastopanost žensk na vodilnih mestih v ZN in o predlogih za reformo mednarodne organizacije.
Banki SKB in Nova KBM, ki sta v lasti madžarske skupine OTP, sta končali pravno združitev. Operativna združitev bo izpeljana do 2. septembra. Z združitvijo obeh bank je v Sloveniji nastala tudi nova bančna skupina - OTP Skupina Slovenija, ki ima nekaj manj kot 30-odstotni delež na trgu. Največja slovenska banka NLB PA ni uspela s ponudbo za prevzem avstrijske Addiko Bank. Pridobila je le 36,4 odstotka delnic Addiko, kar je pod 75 odstotki, kolikor je znašal postavljeni prag uspešnosti ponudbe. Na ministrstvu za kulturo so pripravili odlok o 10-odstotnem zvišanju rtv-prispevka in ga poslali v medresorsko usklajevanje. Vlada naj bi odlok sprejela do konca meseca. Predlog predvideva zvišanje rtv-prispevka s sedanjih 12,75 na 14,02 evra mesečno od leta 2025.
Gremo še v tujino. Silovito neurje z rekordno količino padavin je povzročilo poplave v severnem delu mesta. Zaradi plazov je bila zaprta cesta čez prelaz Arlberg na zahodu države, mesto Hollabrunn so razglasili za območje katastrofe. Gasilci v Turčiji pa so omejili obsežen požar nedaleč od obmorskega letovišča Izmir, ki je uničil okoli 1600 hektarjev zemlje, poškodovanih je bilo 43 hiš, več kot 20 ljudi pa ranjenih.
Na Islandiji je v četrtek zvečer na polotoku Reykjanes znova izbruhnil vulkan, že šesti v tej regiji od decembra. Po potresu, ki je stresel območje, je na polotoku jugozahodno od prestolnice Reykjavik iz tal začela bruhati lava. Znova so evakuirali bližnjo vas Grindavik. Islandske oblasti so kasneje sporočile, da se je v bližini prve odprla še druga vulkanska razpoka. Vulkansko aktivnost sicer večinoma še vedno beležijo v okolici prve razpoke, ki se je še razširila in je dolga skoraj štiri kilometre. Močno deževje na skrajnem vzhodu Indije in v Bangladešu je privedlo do razlivanja rek in obsežnih poplav, ki so samo v vzhodnem Bangladešu prizadele 4,5 milijona ljudi. Iz obeh držav poročajo tudi o več smrtnih žrtvah. Katastrofalne poplave in plazovi so terjali najmanj 23 življenj v Indiji in še najmanj 13 v Bangladešu.
V Bolgariji se je poglobila politična kriza, potem ko je predsednik države Rumen Radev zavrnil potrditev nove začasne vlade, ker bi v njej ostal sedanji notranji minister Kalin Stojanov. Ni znano, kdaj bodo zdaj potekale predčasne parlamentarne volitve, ki bi morale biti 20. oktobra. Venezuelsko vrhovno sodišče, ki je zvesto vladi, je potrdilo zmago Nicolasa Madura na predsedniških volitvah 28. julija, ki so jih po mnenju opozicije zaznamovale goljufije. Iranski parlament je potrdil ministrske kandidate, ki jih je predlagal predsednik Masud Pezeškian. Drugič v zgodovini islamske republike je ministrski položaj zasedla tudi ženska - Farzaneh Sadeg je postala nova ministrica za ceste in urbani razvoj.
Ukrajina je v ruski regiji Kursk uničila pomemben most, Ruska vojska pa je napredovala v ukrajinski regiji Doneck, zasedla kraj Zalizne in se približala strateško pomembnemu Pokrovsku. Ukrajinski poslanci so izglasovali predlog zakona, ki prepoveduje delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo - vključno z ukrajinsko pravoslavno cerkvijo moskovskega patriarhata.
Izrael zavrača oblikovanje palestinske države, saj bi ta bila oporišče Irana, je sporočil izraelski zunanji minister Izrael Kac. Izrael tako še naprej vztraja pri zasedbi palestinskih ozemelj, ki jih zaseda od leta 1967. Kac je ob tem za "iranska oporišča" označil tudi sosedi Sirijo in Libanon ter Jemen in Irak. Izraelska vojska medtem nadaljuje smrtonosne napade na Gazo, kjer je bilo od 7. oktobra lani ubitih že več kot 40.000 ljudi. Je pa tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost John Kirby sporočil, da je bil na pogovorih v Kairu o prekinitvi ognja na območju Gaze dosežen napredek. Pozval je palestinsko islamistično gibanje Hamas, naj sprejme predlog, ki je bil oblikovan prejšnji teden v Dohi. Na pogovorih v Kairu, na katerih predstavniki Hamasa ne sodelujejo, naj bi trenutno glavno prepreko do dosege dogovora predstavljal Filadelfijski koridor, ozek pas ozemlja na meji med Gazo in Egiptom. Medtem ko Hamas zahteva popoln umik izraelske vojske, Izrael namreč ne želi zapustiti koridorja.
Madžarska bi lahko migrante, ki bodo vstopili v državo, poslala v Bruselj, je v četrtek napovedal vodja kabineta madžarskega premierja Gergely Gulyas. Za ta korak bi se Budimpešta po njegovih besedah lahko odločila, če ji z Evropsko komisijo ne bo uspelo skleniti dogovora glede junijske odločitve Sodišča EU o 200-milijonski kazni zaradi azilne politike. Sodišče je takrat odločilo, da Madžarska ni spoštovala pravil prava unije na področju azilnih postopkov. Oblasti v Sudanu so razglasile epidemijo kolere. K poslabšanju zdravstvenih razmer je prispevalo močno deževje, ki je razselilo številne ljudi in privedlo do kontaminacij virov pitne vode. Združeni narodi (ZN) so ob svetovnem dnevu humanitarnosti obsodili nesprejemljivo nasilje nad humanitarnimi delavci - lani jih je bilo po vsem svetu ubitih rekordnih 280, kar je 137-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Comments