Oj! Kako si preživela izpitno obdobje (če si študentka)? Ti kava/čaj kaj pomagata pri zimsko-pomladanski utrujenosti? Kakorkoli, me smo s kavico (ker zakaj pa ne, če pa je dobra!) v rokah in v objemu udobnega kavča znova stipkale povzetek dogajanja v minulem tednu zate.
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te je morda minulo izpitno obdobje)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v blaženem brezdelju) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Zdravniški napaki
Ključno: Odmevali sta dve hudi zdravniški napaki, v katerih so zamenjali vzorce tkiv in tako zaradi napačne diagnoze raka nepotrebno ali neustrezno operirali bolnika.
Podrobno: Prejšnji petek smo izvedeli, da je v Onkološkem inštitutu v Ljubljani prišlo do hude napake, ko so zaradi zamenjave vzorcev tkiva napačnemu pacientu, ki dejansko ni imel raka, odstranili želodec. Medicinski center Barsos, kjer se je zgodila napaka, je zaprosil za nadzor in dogodek prijavil, direktorica Urša Murn pa je izrazila globoko obžalovanje. V minulem tednu pa je bila razkrita še ena napaka na urološki kliniki UKC Ljubljana, kjer so pacientu zaradi napačne diagnostike vzorca prostate opravili obsežnejšo operacijo, kot bi bilo potrebno. Inštitut o incidentu ni obvestil ministrstva za zdravje in urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, saj za to obveznost po pojasnilih predstojnika inštituta Jožeta Pižma niso vedeli.
Na sestanku z ministrstvom za zdravje so direktorji zdravstvenih ustanov predstavili načrte za obdobje po 1. marcu, ko se bodo začeli uveljavljati umiki soglasij zdravnikov za nadurno delo. Kljub zdravniški stavki, ki se nadaljuje, so zagotovili, da neprekinjeno zdravstveno varstvo ne bo ogroženo, čeprav bodo nekatere manj nujne storitve odpadle. Premier Robert Golob je zdravnike pozval, naj prekinejo stavko in končajo negotovost za bolnike, sindikat zdravnikov pa je odločno zavrnil pritiske vlade in nadaljeval s stavko.
Zanimivo: Obenem je izbruhnila stavka operaterjev številke za klic v sili 112, ki zahtevajo višje plače in izboljšane delovne pogoje. Sindikat je zagotovil, da to ne bo vplivalo na državljane, kljub temu pa so pogajanja z vlado, ki želi plače reševati v okviru celostne prenove plačnega sistema v javnem sektorju, še vedno v teku.
Protestni shodi kmetov
Ključno: Kmetje so organizirali protestne shode z zahtevami za zaščito kmetijskih zemljišč, revizijo obdavčitve in zmanjšanje birokracije.
Podrobno: V več slovenskih mestih so potekali protestni shodi kmetov, ki so izrazili svoje nezadovoljstvo z vladnimi ukrepi in zahtevali takojšnjo zaščito kmetijskih zemljišč, rešitve za izvzetje plačil za območja z omejenimi dejavniki iz obdavčitve in spremembe zakonodaje, ki po njihovem mnenju omejuje njihovo kmetijsko dejavnost. Protesti so bili tudi odziv na evropsko kmetijsko politiko in uvoz cenene hrane iz tretjih držav, ki po mnenju kmetov škodi lokalni pridelavi. Sindikat kmetov Slovenije, čeprav ni neposredno sodeloval v protestih, izraža podporo kmetom in kritizira politike EU, ki po njihovem mnenju vodijo v negativne ekonomske posledice za kmete.
Kmeti so opozorili na številne težave, s katerimi se soočajo, vključno z davčno zakonodajo, ki obremenjuje manjše kmetije, in napovedano gradnjo suhih zadrževalnikov, ki bi po njihovem mnenju uničila najboljša kmetijska zemljišča. Zahtevajo, da jih vlada jemlje resno in da se proračunski denar, namenjen kmetijstvu, dejansko uporabi za podporo kmetijski dejavnosti. Kmeti iz različnih regij so se zbrali na protestnih vožnjah s traktorji in izrazili pripravljenost na nadaljnje protestne aktivnosti, če se njihove zahteve ne bodo upoštevale.
Na Ptuju, v Vučji vasi in Murski Soboti so protesti potekali mirno, z zbiranjem kmetov in protestnimi vožnjami, ki so izpostavili specifične lokalne težave in širše vprašanje obravnave kmetijstva v državi. Kmetje opozarjajo na zmanjšanje plačil za kmetijsko-okoljske podnebne ukrepe in izražajo nezadovoljstvo z dosedanjim potekom pogajanj z vlado.
Zanimivo: Evropska komisija je predlagala ukrepe za zmanjšanje administrativnih bremen za kmete, medtem ko se v več državah članicah EU nadaljujejo protesti, ki naslavljajo podobne težave, s katerimi se soočajo kmetje po vsej Evropi.
Ukrajina skenila varnostna sporazuma z Nemčijo in Francijo
Ključno: Ukrajina je podpisala varnostne sporazume z Nemčijo, Francijo in Dansko, medtem ko so ruske sile zavzele mesto Avdijivka.
Podrobno: Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je skupaj z nemškim kanclerjem Olafom Scholzom in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom podpisal varnostne sporazume, ki krepijo medsebojno varnostno sodelovanje med Ukrajino in temi državami. Podpisal je tudi varnostni sporazum z Dansko. Na drugi strani so ruske sile po dolgotrajnem obleganju zavzele strateško pomembno mesto Avdijivka na vzhodu Ukrajine, kar predstavlja pomembno spremembo na bojišču.
Države članice Evropske unije so se odzvale z uvedbo 13. svežnja sankcij proti Rusiji, ki zajemajo skoraj 200 posameznikov in pravnih oseb, vključno s podjetji iz Kitajske in Srbije ter severnokorejskim obrambnim ministrom, zaradi podpore Rusiji. Sankcije so bile razširjene tudi zaradi nedavne smrti ruskega voditelja opozicije Alekseja Navalnega, s čimer ZDA in EU izražata nadaljnjo zavezanost kaznovanju Rusije za njene agresivne politike in kršitve človekovih pravic. Ameriški predsednik Joe Biden je napovedal nov paket sankcij proti Rusiji, ki vključuje več kot 500 ukrepov. Te sankcije so del mednarodnega odziva na rusko invazijo na Ukrajino in so simbolično povezane z drugo obletnico začetka konflikta. Biden je izrazil podporo družini Navalni in kritiziral Rusijo za njeno ravnanje z oporečniki in kršenje človekovih pravic.
Zanimivo: Smrt Navalnega je povzročila mednarodno ogorčenje, še posebej po obtožbah njegove žene Julije Navalne, da je za smrt odgovoren ruski predsednik Vladimir Putin. Mati Navalnega je sinovo truplo videla šele minulo sredo, a ji ga niso izročili. Kremelj je zavrnil možnost uvedbe mednarodne preiskave okoliščin smrti Navalnega, k čemur je pozvala EU. Moskva to razume kot vmešavanje v notranje zadeve.
ZDA blokirale predlog resolucije za takojšnjo prekinitev ognja v Gazi
Ključno: ZDA so z vetom v Varnostnem svetu Združenih narodov (ZN) blokirale alžirski predlog resolucije za takojšnjo prekinitev ognja v Gazi in izpustitev talcev, ki jih zadržuje Hamas.
Podrobno: Varnostni svet ZN je obravnaval alžirski predlog resolucije, ki je pozival k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi in izpustitvi vseh talcev, ki jih zadržuje Hamas. Resolucija je prejela široko podporo, saj je zanjo glasovalo 13 članic, medtem ko se je Velika Britanija vzdržala, a je ZDA s svojim vetom preprečile njen sprejem. Slovenija je med državami, ki so podprle predlog, pri čemer je veleposlanik Samuel Žbogar izpostavil potrebo po spoštovanju volje mednarodne skupnosti za konec vojne.
Hkrati poteka postopek pred Meddržavnim sodiščem glede delovanja Izraela na zasedenih palestinskih ozemljih, ki je bil sprožen že pred aktualno ofenzivo v Gazi. Izraelski parlament je izrazil nasprotovanje enostranskemu priznanju palestinske države, premier Benjamin Netanjahu pa je predstavil načrt za upravljanje Gaze po končani vojni, ki vključuje neomejeno svobodo delovanja izraelske vojske na tem območju.
Egipt je medtem ob meji z Gazo začel graditi več kot tri kilometre dolg betonski zid, ki obdaja območje, kjer naj bi nastalo begunsko taborišče. Ta poteza je del priprav na izraelsko kopensko ofenzivo na jugu Gaze.
Zanimivo: Slovenija je na Meddržavnem sodišču izrazila podporo pravici Palestincev do samoodločbe in poudarila obveznosti Izraela kot okupacijske sile. V svoji predstavitvi stališč v okviru postopka o očitanem spornem delovanju Izraela na zasedenih palestinskih ozemljih je Slovenija zagovarjala rešitev dveh držav kot pot do mirne rešitve spora.
Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament
Ključno: Predsednica Nataša Pirc Musar je podpisala odlok o razpisu volitev v Evropski parlament, ki bodo potekale 9. junija, s pričetkom volilnih opravil 11. marca.
Podrobno: Slovenija bo za naslednjih pet let izbirala devet poslancev, ki bodo v Evropskem parlamentu zastopali interese države. Predsednica je izrazila prepričanje, da Slovenija zaradi članstva v EU živi bolje, in poudarila pomen članstva za gospodarstvo, okolje, izobraževanje, kmetijstvo, regionalni razvoj, boj proti klimatskim spremembam in prehod na trajnostno gospodarstvo. Ob tem je opozorila na pomembnost resnega pristopa k volitvam in organizaciji le-teh, posebej v luči odstopa več kot 30 tajnikov volilnih komisij v Ljubljani in iskanju rešitev za pomanjkanje sredstev za izvedbo volitev.
Poleg tega je Pirc Musar poudarila odgovornost državljanov, da se volitev udeležijo in aktivno prispevajo k oblikovanju prihodnosti Slovenije in EU. Napovedala je svoje aktivno sodelovanje v kampanji z obiski izobraževalnih ustanov in organizacijo pogovorov o EU, hkrati pa opozorila na nevarnost lažnih novic, ki bi lahko vplivale na volilno odločitev. Volivce je pozvala, naj se poučijo o EU in razmislijo o pomembnosti svojega glasu.
Priprave na letošnje volitve sovpadajo s praznovanjem 20. obletnice vstopa Slovenije v EU, kar predstavlja priložnost za refleksijo o vplivu članstva na državo in njen razvoj. Slovenija se bo na volitvah potegovala za devet poslanskih mandatov, kar je eden več kot na prejšnjih volitvah. Med strankami, ki so že potrdile svoje kandidate, so SDS, NSi, SLS in Vesna, medtem ko ostale stranke še zaključujejo postopke evidentiranja kandidatov.
Zanimivo: Seveda moramo na tem mestu omeniti tudi, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na srečanju Krščansko-demokratske unije (CDU) potrdila, da se bo potegovala za nov petletni mandat na čelu Evropske komisije.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. V preteklem tednu je državni zbor (DZ) sprejel novelo zakona o osnovni šoli, ki prinaša pomembne novosti za izobraževalni sistem. Med drugim bo obvezni tuji jezik uveden že za prvošolce, nacionalno preverjanje znanja pa za tretješolce. Spremembe vključujejo tudi prenovo koncepta razširjenega programa v osnovnih šolah in boljše vključevanje učencev priseljencev. Za novelo so glasovali poslanci vladajočih strank Svoboda, SD in Levica, proti pa so bili v opozicijskih SDS in NSi.
Dogajanje na športnem področju je zaznamovalo dvoje: prekinitev nogometne tekme prve lige med Muro in Mariborom zaradi izgredov mariborskih navijačev ter zmaga smučarskega skakalca Domna Prevca na tekmi svetovnega pokala, ki je Sloveniji prinesla 80. posamično zmago. Incident na nogometni tekmi, ki je zaradi pirotehničnih sredstev zahteval medicinsko pomoč za sedem ljudi, je sprožil pozive k strožji zakonski ureditvi in policijsko preiskavo.
Na političnem prizorišču je stranka SDS potrdila kandidatno listo za junijske evropske volitve, na čelu s sedanjo evroposlanko Romano Tomc. Prav tako je bilo zabeleženo veliko zanimanje za t.i. ljudske obveznice, saj je bilo v prvi polovici februarja vpisanih za 258,4 milijona evrov obveznic, presegajoč razpisanih 250 milijonov evrov. Na domačem terenu se je razvojna razlika med kohezijskima regijama povečala, z Zahodno Slovenijo, ki je po BDP na prebivalca presegla povprečje EU, in Vzhodno Slovenijo, ki zaostaja. Državni zbor je razpravljal o stanju boja proti korupciji, s poudarkom na obtožbah koruptivnega ravnanja tako sedanje kot prejšnje koalicije, medtem ko je vlada potrdila predlog novega zakona o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki naj bi izboljšal pravno varstvo razlaščenih v sanaciji bank, kljub razočaranju Držtva Mali delničarji Slovenije.
Pojdimo še v tujino. V Evropski uniji je začel veljati akt o digitalnih storitvah, ki nalaga strožja pravila spletnim ponudnikom za večjo zaščito uporabnikov. Med 19 večjimi spletnimi ponudniki, kot so X, Facebook, Amazon, Instagram in TikTok, je Evropska komisija začela uradni postopek proti TikToku zaradi domnevnih kršitev pravil za zaščito mladoletnikov.
V odgovor na varnostne izzive v Rdečem morju je EU vzpostavila pomorsko operacijo Aspides za zaščito trgovskih ladij pred napadi jemenskih hutijevcev. Operacija bo delovala zgolj na morju z operativnim štabom v Grčiji, kar kaže na zavezanost EU k zagotavljanju varnosti in stabilnosti v tej strateško pomembni regiji. Jemenski hutijevski uporniki so medtem napovedali nadaljevanje in krepitev napadov na ladje, povezane z Izraelom, ZDA in Veliko Britanijo, ob svojih obalah.
Prav tako je bilo na področju pravosodja in notranjih zadev opaziti pomembne korake. Nekdanji avstrijski kancler Sebastian Kurz je bil obsojen zaradi lažnega pričanja, kar odraža prizadevanja za zagotavljanje odgovornosti v političnih vrstah. EU in Združeno kraljestvo sta se dogovorila o okrepitvi sodelovanja pri preprečevanju nezakonitih migracij, kar poudarja pomen mednarodnega sodelovanja v obvladovanju migracijskih tokov. V Nemčiji pa je bil potrjen zakon o delni legalizaciji konoplje za osebno rabo, ki odraža spremembe v družbenih in zakonodajnih normah v državi.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre