top of page

Tedenskih (s)pet, 16. - 23. 3.

Začnimo z uspehi. Prejšnjo nedeljo je najboljša smučarska skakalka sezone Nika Prevc z 11. mestom uspela toliko povečati prednost pred zasledovalkami, da je še pred koncem sezone osvojila veliki kristalni globus za skupno zmago. Po Niki Križnar leta 2021 je to drugi veliki kristalni globus za ženske skakalke. Slavje v Vikersundu so s tretjimi mesti dopolnili Ema Klinec ter Domen Prevc in Timi Zajc. Poleg tega je slavil tudi Peter Prevc - zmagovalec uvodne tekme svetovnega pokala smučarjev skakalcev na letalnici v Planici. Prevc, ki je s tem dosegel 24. zmago v karieri, je postal peti Slovenec z zmago v letošnji sezoni in poskrbel za Prešernovo Zdravljico pod Poncami.



Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v sproščenem vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!



Preiskovalna komisija DZ brez dokazov za sume nedopustnega političnega vmešavanja premierja

Ključno: Preiskovalna komisija državnega zbora (DZ), ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih državnih organov, ni našla dokazov ali indicev, da bi premier Robert Golob oz. kdorkoli iz političnega kroga vplival na potek aretacije domnevnih ruskih vohunov. Tako je zatrdil predsednik komisije Aleš Rezar iz poslanske skupine Svobode.


Podrobno: Pred komisijo sta pričala direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Joško Kadivnik in direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič. Kadivnik je na zaslišanju zatrdil, da ni bil deležen nikakršnih političnih pritiskov. Tudi direktor Muženič je zatrdil, da nanj nikoli nihče ni poskušal politično vplivati. Je pa, zaradi tajnih podatkov, večji del njunih pričanj potekal v za javnost zaprtem delu seje.


Po zaslišanjih na tajnem delu je Rezar novinarjem povedal, da je iz pričanj razvidno, da so bili vsi politični akterji o operativni izvedbi aretacije domnevnih ruskih vohunov obveščeni šele po sami akciji. Natančneje, povedal je, da se izpovedi obeh prič v nobenem delu nista razhajali, zato tudi v nadaljevanju ni potrebe po soočenju teh dveh prič. Dodal je, da je "zanimivo, zakaj Knovs meni drugače". Preiskovalna komisija DZ je namreč na predlog komisije DZ za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs) želela direktorja Sove in NPU tudi soočiti, vendar Knovs za to ni predal ustrezne dokumentacije, je pojasnil.


Zanimivo: Mimogrede, državni svetniki so sprejeli pobudo za ustanovitev preiskovalne komisije o poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar (slednji je v lasti Goloba) ter domnevnem nezakonitem financiranju Gibanja Svoboda. Če te zanima več, priporočamo oglad zadnje Tarče.



Kmetje odpovedali protest, mediacija med Fidesom in vlado

Ključno: Kmetje so odpovedali protest v središču Ljubljane. Ob vstopu v deseti teden zdravniške stavke sta vlada in zdravniški sindikat Fides sprejela dogovor o mediaciji. Drugi premiki, upajmo, sledijo v tednu pred nami. Zaposleni na upravnih enotah pa so znova stavkali, stavkovni odbor operaterjev številke 112 pa ne bo zaostroval stavke.


Vir: Unsplash

Podrobno: V ponedeljek je predsednik sindikata kmetov Anton Medved sporočil, da je vlada pozitivno odgovorila na šest od sedmih zahtev. Zato so odpovedali protest, ki so ga prej napovedali za torek. Ministrstvo za kmetijstvo s predstavniki kmetijskih organizacij podpisalo dogovor o načinu uresničevanja protestnih zahtev. Na tem mestu omenimo še, da je predsednik Robert Golob v petek ob robu vrha EU v Bruslju pozdravil predlagane ukrepe Evropske komisije za administrativno razbremenitev kmetov. Izpostavil je kratkoročne ukrepe, ki zmanjšujejo administrativno breme za male kmetije, ki jih je v Sloveniji okoli 80 odstotkov.

Vladna pogajalska skupina in zdravniški sindikat Fides sta v ponedeljek ob prisotnosti mediacijskega centra odvetniške akademije Odvetniške zbornice Slovenije pripravili predlog dogovora o mediaciji. Obe strani morata najprej izhodišča preveriti na svojih organih. Če bo dogovor sklenjen, se bo mediacija začela prihodnji teden.


Aktualne pa so tudi druge stavke in pogajanja. Vlada in sindikati javnega sektorja so nadaljevali krovna pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Dogovora o nekaterih ključnih vprašanjih še ni. Zaposleni na upravnih enotah so stavkali drugo sredo zapored. Vlada je sprejela spremembe uredbe o upravnem poslovanju, ki bodo pripomogle k poenotenju urnikov upravnih enot in boljši organizaciji dela. Stavkovni odbor operaterjev številke 112 pa ne bo zaostroval stavke, preklical je tudi za 27. marec napovedan opozorilni shod. Sindikat Morsa zaznava napredek v pogajanjih. Po zatrjevanju vladne strani naj bi bila večina stavkovnih zahtev usklajenih, odprto ostaja uvrščanje dispečerjev v plačne razrede.


Zanimivo: Odprli so nov in sodobno opremljen ptujski urgentni center. Trak 7,4 milijona evrov vredne naložbe je prerezala tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. 



Izraelska vojska sprožila večdnevno operacijo na območju bolnišnice Al Šifa

Ključno: Izraelska vojska je sprožila večdnevno operacijo na območju bolnišnice Al Šifa, največje v Gazi. Vojska trdi, da bolnišnico uporabljajo visoki pripadniki Hamasa. Minuli četrtek je sporočila, da je v operaciji ubila najmanj 140 palestinskih borcev.


Podrobno: Izraelske obrambne sile so sprožile večdnevno operacijo v okolici bolnišnice Al Šifa v Gazi, ki velja za eno tamkajšnjih največjih zdravstvenih ustanov. Operacija, izvedena minuli četrtek, je bila usmerjena proti visokim pripadnikom Hamasa, ki naj bi se skrivali v bolnišnici. Izraelska vojska je sporočila, da je v operaciji ubila najmanj 140 palestinskih borcev. Medtem so zunanji ministri EU dosegli politični dogovor o uvedbi sankcij proti izraelskim naseljencem na zasedenem Zahodnem bregu in novih sankcij proti pripadnikom Hamasa. Premierji Slovenije, Španije, Irske in Malte pa so ob robu vrha EU izdali skupno izjavo, v kateri so izrazili pripravljenost na priznanje Palestine pod določenimi pogoji. Slovenki premier Robert Golob je izpostavil, da bi lahko do priznanja prišlo v prihodnjih tednih ali mesecih, če bodo okoliščine primerne.



Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ameriškemu državnemu sekretarju Antonyju Blinknu dal vedeti, da namerava Izrael brez podpore ZDA izvesti načrtovano ofenzivo na mesto Rafa na jugu Gaze, kjer se je pred izraelskimi vojaškimi operacijami zateklo 1,5 milijona Palestincev. Blinken je Netanjahuja pozval k nujnemu povečanju dostave humanitarne pomoči za prebivalce Gaze in ga hkrati prosil, da se izogne večji kopenski ofenzivi v Rafi.


Zanimivo: V Varnostnem svetu ZN sta Rusija in Kitajska uporabili veto na osnutek resolucije ZDA, ki je pozivala k prekinitvi ognja v Gazi. Rusija je ob tem ZDA obtožila hinavske politike, ker resolucija ni izvajala pritiska na Izrael, medtem ko so ZDA v odziv obtožile Moskvo, da postavlja politiko pred napredek. Palestinsko gibanje Hamas je pozdravilo veto Kitajske in Rusije, kar dodatno komplicira mednarodne odzive na konflikt.



Putin zmagal na volivah v Rusiji

Ključno: Vladimir Putin je na predsedniških volitvah v Rusiji zmagal z veliko večino, medtem ko so se EU in njeni voditelji zavezali k nadaljnji podpori Ukrajini, ki se sooča z obsežnimi raketnimi napadi Rusije.



Podrobno: Na predsedniških volitvah v Rusiji je Putin osvojil 87,28 % glasov (udeležba jebila 77,49-odstotna). Volitve so vključevale tudi sporna ozemlja, zasedena v Ukrajini, kjer so se pojavili številni protesti proti Putinovi vladi. Nasprotovanje je bilo izraženo s simboličnimi protestnimi vrstami pred volišči, ki so jih spodbudili pozivi opozicije. Mednarodna skupnost je volitve sprejela z mešanimi občutki; medtem ko so nekatere države, kot so Kitajska in nekatere latinskoameriške ter azijske države, Putinu čestitale za zmago, so ZDA, Velika Britanija in EU volitve označile za nesvobodne in nepoštene.


V odzivu na politične in vojaške razmere v regiji so članice EU potrdile povečanje evropskega mirovnega instrumenta za pet milijard evrov, namenjenih sofinanciranju vojaške podpore Ukrajini. Uvedle so tudi sankcije proti ruskim uradnikom, odgovornim za smrt opozicijskega politika Alekseja Navalnega. V istem obdobju je Evropska komisija Ukrajini izplačala prvih 4,5 milijarde evrov iz obsežnega svežnja makrofinančne pomoči, ukrajinski premier Denis Šmihal pa je predstavil reformni načrt za nadaljnje financiranje.


Rusija je izvedla enega najobsežnejših raketnih napadov na Ukrajino, pri čemer je bilo uničeno več infrastrukturnih objektov in je milijon ljudi ostalo brez električne energije. Napadi so zahtevali tudi smrtne žrtve in obsežno gmotno škodo. Na koncertu v Moskvi pa so napadalci začeli streljati in odvrgli zažigalno bombo. Odgovornost za napad je prevzela Islamska skupina.



ZDA so pozvale Ukrajino, naj ustavi napade na rusko energetsko infrastrukturo, saj da bi ti lahko navzgor potisnili cene nafte in ogrozili naftovode na ozemlju Rusije, ki jih koristijo ameriška podjetja. Visoke cene nafte še posebej skrbijo Belo hišo pred prihajajočimi predsedniškimi volitvami. Evropska komisija predlaga zvišanje carin na uvoz žit, oljnih semen in žitnih proizvodov iz Rusije in Belorusije. S tem želijo preprečiti destabilizacijo trga EU, izvoz žita, ki ga je Rusija nezakonito pridobila na ozemlju Ukrajine, pa tudi omejitev ruskih prihodkov od izvoza žita za financiranje agresije na Ukrajino.


Zanimivo: Slovenija se je pridružila pobudi Češke za skupno nabavo streliva velikih kalibrov zunaj EU za Ukrajino. Vlada je za to zagotovila milijon evrov. Ukrajinska vojska naj bi prvo strelivo, kupljeno v okviru češke pobude, prejela do junija. Poleg tega je Slovenija po zmagi Putina na predsedniških volitvah v Rusiji obsodila izvedbo volitev na ukrajinskih ozemljih pod rusko zasedbo in zatrdila, da njihovega izida ne bo priznala. Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je na seji odbora DZ za zunanjo politiko povedala, da Slovenija pripravlja dvostranski varnostni sporazum z Ukrajino. Gre za podoben sporazum, kot ga je Kijev že sklenil z več državami.



BiH pred vrati EU

Ključno: Voditelji držav članic EU so potrdili začetek pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino ter Evropsko komisijo pozvali, naj pripravi pogajalski okvir.


Podrobno: Politični voditelji v BiH so pozdravili težko pričakovano odločitev Evropskega sveta, ki je v četrtek prižgal zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z BiH. Poudarili so, da gre za enega največjih dosežkov BiH na poti v EU, a da jih čaka še veliko dela. Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik pa je znova omenil tudi "nacionalni cilj" entitete.


Premier Robert Golob, ki se je udeležil vrha, je glede odločitve dejal, da gre za pomemben korak na poti v evropsko družino. Odločitev je pozdravila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Golob se je udeležil tudi prvega vrha o jedrski energiji ter med drugim poudaril, da je jedrska energija prihodnost.


Zanimivo: Golob je v minulem tednu obiskal tudi sedež Nata in se sestal z generalnim sekretarjem Jensom Stoltenbergom. Slovenija je v 20 letih članstva v Natu pomembno vlogo odigrala predvsem pri stabilizaciji Zahodnega Balkana, je ocenil Stoltenberg. Pozdravil je Golobovo napoved, da je Slovenija pripravljena okrepiti prisotnost na Kosovu, in povečevanje slovenskih izdatkov za obrambo.



Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. V ponedeljek se je število vloženih predlogov za izvedbo posvetovalnih referendumov povzpelo na osem. Opozicijska SDS predlaga, da bi volivce povprašali, ali so za to, da vlada, ki jo vodi Robert Golob, zaključi svoj mandat in se razpišejo predčasne volitve poslancev v državni zbor (DZ), ter ali so za to, da se v Republiki Sloveniji gradijo novi azilni domovi in njihove izpostave za nastanitev nezakonitih migrantov. Istočasno je bil v karavanškem predoru slovesno obeležen preboj druge predorske cevi, ki predstavlja pomemben infrastrukturni projekt, a je bil dogodek zasenčen z nezgodnim poškodovanjem slovenskega grba.



Sreda je prinesla uradni obisk poljskega predsednika Andrzej Duda v Sloveniji, ki je skupaj s predsednico republike Natašo Pirc Musar izpostavil pomembnost podpore Ukrajini. Isti dan smo izvedeli, da se bodo za mesto predsednika SD na volilnem kongresu stranke 13. aprila potegovali vodja poslancev SD Jani Prednik, ajdovski župan Tadej Beočanin in evropski poslanec Milan Brglez. Ne bo pa več kandidirala sedanja predsednica SD in zunanja ministrica Tanja Fajon. Za mesto glavnega tajnika se bo potegovalo pet kandidatov, med drugim nekdanji minister za kulturo Dejan Prešiček in nekdanji šef Sove Sebastjan Selan.


Konec tedna je bil zaznamovan z javnimi shodi in pozivi k predčasnim volitvam. Na Kongresnem trgu je več tisoč zbranih na shodu v organizaciji stranke SDS izrazilo nasprotovanje politiki vlade Goloba. K predčasnim volitvam so pozvali tudi na dogodku stranke NSi pod imenom Zbor za prihodnost. Z orisom po njihovi oceni slabega stanja so pritrjevali govorci s področij davkov in javnofinančne politike, kmetijstva, zdravstva ter medijev in komuniciranja. Ustavno sodišče pa je pritrdilo pritožbi Mojce Šetinc Pašek in s tem postavilo meje javni rabi žaljivih izrazov s strani politikov. Teden se je zaključil z vložitvijo predloga za referendum o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge s strani poslancev SDS, ter naznanilom o kandidaturi Violete Tomić za evropski mandat z novoustanovljeno stranko Nič od tega (NOT).



Gremo še v tujino. Ena izmed najpomembnejših novic, ki je sicer nismo dale v ožji nabor, je, da je Svet EU potrdil zakonodajo za zaščito novinarjev in aktivistov pred t. i. strateškimi oz. SLAPP tožbami, katerih namen je ustrahovati in utišati kritično javnost. Svetovna meteorološka organizacija je razglasila, da je bilo zadnjih deset let najbolj vročih v zgodovini meritev, pri čemer je leto 2023 postavilo nov rekord kot najbolj vroče leto doslej. Finska pa je že sedmo leto zapored država z najsrečnejšimi prebivalci, ugotavlja poročilo pod okriljem Združenih narodov (ZN).


Na političnem področju je prišlo do pretresa v hrvaški predvolilni koaliciji, kjer so štiri stranke zapustile veliko predvolilno koalicijo pod vodstvom SDP, kar je sledilo napovedi predsednika Zorana Milanovića o njegovi kandidaturi na prihajajočih parlamentarnih volitvah. Evropski voditelji so izrazili podporo kmetom, ki se soočajo z izzivi upravnih bremen in nelojalne konkurence na kmetijskih trgih, medtem ko je UNESCO opozorila na naraščajoče tveganje za vodne spore, še posebej v luči pomanjkanja vode v regijah kot je Sahel v Afriki. Poleg tega je zakonodajna telesa ZDA in Nemčije zaznamoval napredek na področju proračuna in legalizacije konoplje - od 1. aprila dalje bodo tako Nemci lahko v javnosti posedovali do 25 gramov te droge in doma gojili do tri rastline za osebno rabo.



Predstavniški dom kongresa ZDA je ameriški vladi zagotovil 1200 milijard dolarjev za tekoče proračunsko leto, potem ko je tej zaradi negotovega financiranja grozilo zaprtje. Sprejetje predloga zakona je sprožilo nezadovoljstvo dela republikanskih kongresnikov, ki zahtevajo odstop predsednika doma iz lastnih vrst Mika Johnsona. Predlog zakona o financiranju mora sicer zdaj potrditi še senat, ki ga obvladajo demokrati in kjer naj bi obstajala zadostna podpora za njegovo sprejetje. Aja, pa ameriško ministrstvo za pravosodje je vložilo tožbo proti tehnološkemu velikanu Apple, ker naj bi nezakonito ohranjal monopol za svoje pametne telefone iPhone. Omenimo še, da je Generalna skupščina ZN sprejela prvo resolucijo, ki poziva k oblikovanju mednarodnih smernic za obravnavo tveganj in koristi umetne inteligence.


Britanska princesa Kate je sporočila, da je v zgodnjih fazah zdravljenja po tem, ko so ji odkrili raka. Priznala je, da je bilo odkritje velik šok, a je zagotovila, da se počuti dobro in da je vsak dan močnejša. Podrobnosti o raku pri Kensingtonski palači niso razkrili, so pa zatrdili, da so prepričani, da bo princesa popolnoma okrevala. V izjavi so sicer pojasnili, da ob januarski abdominalni operaciji ni bilo znano, da gre za raka.



Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre





Comentarios


bottom of page