Zgodil se je božični čudež. Vatikan je odobril blagoslov istospolnih parov. Preden pa se v naša srca preselita veselje in radost, dodajmo še, da Vatikan vendarle vztraja, da se ga ne sme uvesti kot katoliški obred niti ne v kontekstu, povezanem s porokami. Sveti sedež je opozoril, da z blagoslovom ne odobrava tovrstnih razmerij in ne spreminja cerkvenega nauka o zakonski zvezi.
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda oblačno vreme)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če si že čisto preveč zaposlena z okraševanjem drevesca) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Plače v javnem sektorju z novim letom usklajene z inflacijo
Ključno: Vlada in sindikati javnega sektorja so parafirali dogovor o uskladitvi plač z inflacijo, v novem letu bodo nadaljevali pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij in reformi plačnega sistema.
Podrobno: Vlada in sindikati javnega sektorja so parafirali dogovor, po katerem se bodo plače v javnem sektorju z junijem uskladile v višini 80 odstotkov inflacije v letu 2023. Regres za letni dopust bo izplačan že marca in ne šele junija, kot je to običajno. Parafiran dogovor, ki naj bi bil težak okoli 140 milijonov evrov, morajo potrditi še vlada, ki se je z dogovorom že seznanila, ter organi sindikatov.
Zanimivo: Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je za 9. januar napovedal enodnevno opozorilno stavko, za 15. januar pa začetek splošne stavke. Vlada po oceni Fidesa namreč ni izpolnila zavez iz sklenjenih sporazumov. Novi minister za javno upravo Franc Props meni, da je stavka legitimna oblika, a bo stvari treba dogovoriti za pogajalsko mizo.
Zakon o interventnih ukrepih (zdravstvo, delo, sociala)
Ključno: Državni zbor (DZ) je z 51 glasovi za in 22 proti vnovič potrdil zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin, na katerega je državni svet v torek izglasoval veto.
Podrobno: Državni svet je izglasoval veto na zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, ki ga je DZ sprejel 14. decembra. Moti ga predvsem podaljšanje bolniške odsotnosti v breme delodajalca z 20 na 30 dni, kar naj bi obremenilo slovensko gospodarstvo, ki povečanje stroškov ocenjuje na skoraj 80 milijonov evrov. DZ o zakonu vnovič odloča danes. V petek je sledilo ponovno odločanje in zakon je bil potrjen - Pri ponovnem odločanju so zakonu podporo zagotovili v koaliciji, medtem ko v opoziciji ostajajo kritični.
Zanimivo: Področje zdravstva ostaja ključna prednostna naloga vlade, je v DZ zagotovil predsednik vlade Robert Golob. Zdravstvena reforma se po njegovih besedah izvaja, nedavno sprejeti zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva pa je prvi korak v mandatu nove ministrice v smeri zdravstvene reforme, je dejal.
Slovenski NEPN razočaral
Ključno: Evropska komisija ni povsem zadovoljna z osnutkom posodobljenega slovenskega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN).
Podrobno: Med drugim opozarja, da je cilj glede deleža obnovljivih virov energije v končni porabi energije v 2030 precej nižji od cilja v zakonodaji EU. Poleg tega je predvidena poraba energije višja od cilja v zakonodaji.
Mimogrede, Slovenija lani ni dosegla cilja 25-odstotnega deleža obnovljive energije v bruto končni rabi energije (za 2,06 odstotne točke). Zato je morala obnovljivo energijo statistično prenesti, tokrat iz Hrvaške - plačati ji bo morala skoraj 11 milijonov evrov.
Zanimivo: V Nuklearni elektrarni Kršno (Nek) zaradi oktobra ugotovljenih odstopanj na cevovodu priključnega sistema in izrednega remonta letos pričakujejo približno desetino nižjo proizvodnjo električne energije od načrtovane. Izredni remont je Nek stal 13,8 milijona evrov.
Reforme evropskih javnofinančnih pravil in dogovor o migracijah in azilu
Ključno: Finančni ministri članic EU so dosegli dogovor o reformi evropskih javnofinančnih pravil, Svet EU in Evropski parlament pa sta po napornih pogajanjih dosegla politični dogovor o evropskem paktu o migracijah in azilu.
Podrobno: Nova javnofinančna pravila bodo po novem prilagojena posameznim članicam, ki bodo svoje cilje na področju javnih financ, ukrepe za naslovitev makroekonomskih neravnovesij ter prednostne reforme in investicije opredelile v srednjeročnih načrtih, ki bodo nato potrjeni na ravni EU. Dodane so štiri varovalke za vzdržno zniževanje javnega dolga ter zagotavljanje fiskalnega prostora pod tremi odstotki BDP za odzivanje na šoke.
Svet EU in Evropski parlament sta po napornih pogajanjih dosegla politični dogovor o evropskem paktu o migracijah in azilu. V središču sta t. i. obvezna solidarnost med državami članicami, ki bo v primeru kriznih razmer še okrepljena, pa tudi hitrejša obravnava prošenj za azil. Določeni so tudi dodatni kriteriji glede tega, katera članica je odgovorna za obravnavo prošnje za azil. Instituciji bosta morali zakonodajo še dokončno potrditi, predvidoma pred evropskimi volitvami.
Zanimivo: Po besedah slovenskega notranjega ministra Boštjana Poklukarja bi Slovenija morala v okviru solidarnostnega vidika pakta EU o migracijah in azilu letno sprejeti 126 ose (kar ne pomeni prekomerne obremenitve slovenskega azilnega sistema). V primeru zavrnitve migrantov bi morala Slovenija v blagajno EU letno prispevati 22.000 evrov na osebo.
Volitve v Srbiji
Ključno: Volitve v Srbiji so zaznamovali zmaga vladajoče stranke in očitki o nepravilnostih.
Podrobno: Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Srbiji je zmagala vladajoča Srbska napredna stranka (SNS). V parlamentu bo imela absolutno večino. SNS je zmagala tudi na lokalnih volitvah v Beogradu.
Domači in mednarodni opazovalci opozorili, da je imela SNS na njih sistematično prednost. Kot sporno so izpostavili vlogo srbskega predsednika na volitvah, poročali pa so tudi o skupinskem glasovanju, kršitvah tajnosti glasovanja in vrsti drugih nepravilnosti. Volitve so po oceni opazovalcev zaznamovale hude kršitve in zlorabe. Opozicija je naslednje dni protestirala v Beogradu.
Zanimivo: Državna volilna komisija trdi, da ni pristojna za izvedbo ponovitev lokalnih volitev v Beogradu, bodo pa 30. decembra ponovili glasovanje na 28 od okoli 8000 volišč po državi, kjer rezultatov glasovanja niso mogli ugotoviti ali pa je bilo to razveljavljeno. V krajih, kjer bodo to storili, je nekaj več kot 12.240 volivcev.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Svet RTVS je sprejel predlog programsko-produkcijskega načrta za leto 2024, ki ukinja Panoramo in predvsem v drugem delu leta krči število oddaj. Ohranja pa prenose pomembnejših športnih dogodkov. Sprejeli so tudi predlog finančnega načrta, po katerem bo zavod leto 2024 končal s presežkom 2000 evrov. Ob tem so s sklepom upravi naložili, da pripravi program celostne programske, kadrovske, finančne in sistemske reorganizacije RTVS. Ministrstvo za pravosodje pa je v javno razpravo, ki bo trajala do 15. januarja 2024, poslalo predlog zakona o dodatnih ukrepih za zagotavljanje varnosti v zavodih za prestajanje kazni zapora zaradi prezasedenosti in pomanjkanja pravosodnih policistov. Ta med drugim krajša čas, ko je mogoč predčasen odpust s prestajanja kazni zapora.
Preiskovalci NPU so sredi decembra na Evropsko javno tožilstvo podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve dveh kaznivih dejanj v povezavi z dobavo hitrih antigenskih testov za potrjevanje okužb z novim koronavirusom. Skupno je osumljenih šest fizičnih oseb. Po poročanju časnika Večer naj bi se ovadba nanašala na uvoz hitrih antigenskih testov za koronavirus prek podjetja Majbert Pharm.
Pojdimo še v tujino. Poleg nasilja v Gazi in Ukrajini, je teden minil v luči nasilja tudi na Češkem. V strelskem napadu na tamkajšnji filozofski fakulteti je študent, ki je pred tem ubil očeta, ubil 14 ljudi, 25 jih je ranil. Strelca so našli mrtvega, sumijo, da so ga navdihnili podobni smrtonosni napadi v tujini in da ni šlo za terorizem. Ameriški predsednik Joe Biden je v petek podpisal izvršni ukaz, ki njegovi vladi omogoča uvedbo sankcij proti finančnim ustanovam, ki omogočajo nadaljevanje ruske vojne proti Ukrajini. Varnostni svet ZN je po tednu dni pogajanj med diplomati v New Yorku sprejel resolucijo o Gazi, ki so jo predlagali Združeni arabski emirati. Za resolucijo, ki zahteva varno in neovirano dostavo humanitarne pomoči v velikem obsegu in ustvarjanje pogojev za trajno prekinitev sovražnosti, je glasovalo 13 držav, vzdržali pa sta se Rusija in ZDA. Sprejeto besedilo je sicer po mnenju nekaterih kritikov v primerjavi s prvim predlogom precej razvodenelo.
Omenimo še, da so države članice EU potrdile dvanajsti sveženj sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino, ki uvaja prepoved neposrednega ali posrednega uvoza, kupovanja in transferja diamantov iz Rusije. Finska je v luči grožnje, ki ji jo dolgoročno predstavlja Rusija, podpisala sporazum o okrepitvi vojaškega sodelovanja z ZDA. Tudi Danska je 19. decembra sklenila obrambni sporazum z ZDA, ki bo omogočal namestitev ameriških vojakov in opreme na danskem ozemlju. Ameriški senat sicer do konca leta ne bo mogel odobriti nove pomoči Ukrajini v višini 61 milijard dolarjev, saj obe strani še naprej iščeta kompromis, sta sporočila voditelja demokratov in republikancev v senatu, Chuck Schumer in Mitch McConnell. Evropska komisija pa je v okviru letošnjega 18 milijard evrov vrednega paketa makrofinančne pomoči Ukrajini izplačala zadnjih 1,5 milijarde evrov.
Vrhovno sodišče ameriške zvezne države Kolorado je sklenilo, da Donald Trump leta 2024 v Koloradu ne bo mogel kandidirati za predsednika ZDA, ker je pozival privržence k napadu na kongres 6. 1. 2021. Sodišče je uveljavitev odločitve zadržalo do odločitve vrhovnega sodišča ZDA. Evropska komisija je odprla pravni postopek proti družbenemu omrežju X milijarderja Elona Muska. Podjetje X sumijo širjenja dezinformacij in nezakonitih vsebin, kršitev predpisov v povezavi s preglednostjo in zavajanja uporabnikov. Madžarski premier Viktor Orban in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan sta podpisala dogovor o strateškem partnerstvu med državama. V potresu z magnitudo 6,2 na severozahodu Kitajske pa je umrlo najmanj 144 ljudi, več sto je ranjenih. Številni ljudje so ostali brez strehe nad glavo, območje pa zajel tudi hud mraz.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre