Medtem ko (upamo) čofotaš nekje v morskih globinah in počivaš na peščenih površinah, so v Iranu oblasti ponovno uvedle patrulje verske policije, da bi ustavile naraščanje števila žensk, ki si v znak protesta nočejo pokrivati las. Spomnimo, da so patrulje prekinili po smrti 22-letne Mahse Amini v policijskem priporu v Teheranu pred desetimi meseci. Ja, četudi gremo mi na počitnice, se svet ne ustavi. To pa ni edina stvar, ki je zamajala dogajanje minulega tedna. Te zanima, kaj vse se je še dogajalo? Beri naprej. <3
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če bi najraje zaprla oči, ker počivaš nekje na plaži v viseči mreži) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).
Še en teden uničujočih neurij
Ključno: Slovenijo je prizadelo več močnih neurij z močnim vetrom, nalivi in točo. Nastali so obsežni vetrolomi. Umrl je en človek, več je bilo poškodovanih. Škoda v gozdovih, na premoženju in pridelkih je ogromna.
Podrobno: V ponedeljek je vročinski val dosegel vrhunec z najbolj vročim dnevom poletja. V Dobličah pri Črnomlju se je ogrelo do 37,2 stopinje Celzija, tudi v Metliki je bila podobna temperatura, na Dolenjskem so izmerili okoli 36 stopinj, v Ljubljani stopinjo manj. Ponekod so imeli tudi tropsko noč. V Kopru je tako temperatura morja presegla 29 stopinj Celzija. V noči na torek pa je večji del Slovenije prešla močna nevihtna fronta. Sunki vetra, ki so ponekod dosegali nad 100 kilometrov na uro, so po državi podirali drevesa in odkrivali strehe, med drugim na območju Celja, Laškega, Rogaške Slatine in Slovenskih Konjic. Brez električne energije je bilo več tisoč odjemalcev.
Nato se je nad državo razbesnelo še eno silovito neurje, ki je terjalo smrtno žrtev, več ljudi je bilo poškodovanih. Na Bledu je drevo padlo na tuja državljana - moški je bil huje poškodovan, ženska pa je umrla. V Mozirju je udar strele poškodoval še dva človeka. Veter je podiral drevje in odkrival strehe, ponekod je padala toča. Podrto drevje je marsikje oviralo promet, zaprte so bile nekatere ceste. Ponekod je voda zalivala objekte, predvsem na območju Metlike in Črnomlja pa je padala debela toča. Državo je v petek popoldne znova prešlo neurje, za katerega je Agencija za okolje (Arso) izdala rdeči alarm. Najhuje je bilo na območju Črne na Koroškem, kjer so zaradi močnih padavin nastale hudourniške poplave. Zaprtih je bilo nekaj cest, sprožili so alarm za splošno nevarnost, evakuirati so morali okoli 20 ljudi, so pojasnili na pristojni upravi za zaščito in reševanje. Močna nevihtna linija je okoli 14. ure najprej dosegla zahod države in se nato pomaknila proti vzhodu. Krajevne nevihte so bile ponekod že zjutraj, v nekaterih krajih je znova klestila toča.
Z vremenskimi težavami so se sicer soočali tudi drugod po svetu. Na primer, Ameriška vremenska služba (NWS) je izdala opozorila pred hudo vročino za najmanj 14 zveznih držav ZDA na območju, kjer živi okrog 100 milijonov ljudi. V Italiji pa je v 15 večjih mestih, tudi v Rimu in Firencah, prejšnjo soboto začelo veljati najvišje opozorilo zaradi izjemne vročine. Sever Italije je prizadelo silovito neurje z uničujočim tornadom v Milanu, ki je ruval drevesa in odkrival strehe, poškodovanih je bilo več ljudi. Močan nevihtni sistem se je razbesnel nad Zagrebom, srednjo in severno Hrvaško ter Slavonijo. Umrle so štiri osebe, okoli sto je bilo poškodovanih. Neurje je nato prizadelo tudi BiH in Srbijo. V BiH je neurje v Brčkem terjalo smrtno žrtev, v Srbiji pa povzročilo obsežno škodo. V Grčiji naj bi bil ta konec tedna najbolj vroč v zadnjih 50 letih, po tej državi so besneli tudi požari.
Zanimivo: Mimogrede, Svet za nacionalno varnost se je seznanil s kriznimi situacijami, ki so na dnevnem redu Varnostnega sveta ZN in katerim se bo v času nestalnega članstva v letih 2024 in 2025 posvečala tudi Slovenija. Državni sekretar za nacionalno varnost Andrej Benedejčič je napovedal, da se bo Slovenija posvetila predvsem podnebnim spremembam in vodni krizi, preprečevanju konfliktov ter zaščiti civilistov in najbolj ranljivih, posebno pozornost pa namenila Zahodnemu Balkanu. Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je povedala, da bodo prioritete države podnebna varnost ter s tem povezana energetska in prehrambena varnost, pa tudi prizadevanje za pravičen mir v Ukrajini.
Zakon o dolgotrajni oskrbi sprejet
Ključno: Državni zbor (DZ) je sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ureja pravice iz dolgotrajne oskrbe in naj bi se začel uporabljati 1. januarja naslednje leto. Zakon postopno kot pravice prinaša oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu in e-oskrbo, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek.
Podrobno: Že ob začetku izvajanja bo imel upravičenec pravico do oskrbovalca družinskega člana, ki bo imel enako vlogo kot v dozdajšnji ureditvi družinski pomočnik. Pravico dolgotrajne oskrbe na domu naj bi začeli izvajati 1. jullija 2025, ko bo uveljavljeno tudi plačilo obveznega prispevka v višini enega odstotka. Ministrstvo za solidarno prihodnost predvideva, da bodo s prispevkom dobili 620 milijonov evrov letno.
Kasneje v tednu je državni svet (DS) podprl predlog interesnih skupin delodajalcev, lokalnih interesov in kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev in izglasoval odložilni veto na zakon o dolgotrajni oskrbi. Predvsem nasprotujejo delu zakona, ki s 1. julijem 2025 uvaja obvezen prispevek za dolgotrajno oskrbo. Za veto je glasovalo 17 državnih svetnikov, proti pa devet. DZ je nato v petek na vnovičnem glasovanju o zakonu o dolgotrajni oskrbi po izglasovanem odložilnem vetu DS zakon potrdil z 52 glasovi za in 10 proti. Za vnovično potrditev je bilo potrebnih vsaj 46 glasov. Sledi priprava in sprejem podzakonskih aktov, ki bodo omogočili izpeljavo zakona v praksi, minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac pa ostaja optimističen, da bo zakon stopil v veljavo s prihodnjim letom.
Dodajmo pa še, da so reprezentativne delodajalske organizacije napovedale izstop iz Ekonomsko- socialnega sveta. Kot je v njihovem imenu povedal predsednik združenja delodajalcev Marjan Trobiš, nekatera ministrstva ne razumejo socialnega dialoga in ga pretvarjajo v socialni monolog. Ostali socialni partnerji njihovo potezo obžalujejo; nekateri menijo, da ni upravičena, drugi, da je taktične narave. V kabinetu predsednika vlade so zapisali, da socialni dialog poteka, razlogi delodajalcev za izstop jih zato ne prepričajo.
Zanimivo: Mimogrede, DZ je sprejel tudi zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene preskrbe z zdravili ter novelo zakona o socialntm varstvu, ki med drugim predvideva kadrovsko štipendiranje na področju socialnega varstva. Nekoliko nepovezano, pa vendar dodajmo še, da so pobudniki v zakonodajni postopek vložili predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Z njim želijo neozdravljivo bolnim, ki trpijo neznosne bolečine, zagotoviti možnost dostojanstvene smrti. Pri tem pričakujejo podporo koalicije.
Na srednjih šolah v Floridi bodo učili, da je suženjstvo koristilo temnopoltim Američanom
Ključno: Na Floridi so potrdili nove standarde za pouk zgodovine temnopoltih v srednjih šolah. Ti standardi med drugim od učiteljev zahtevajo, naj dijakom razložijo, da je suženjstvo koristilo temnopoltim.
Podrobno: Suženjstvo naj bi temnopoltim koristilo zato, ker so lahko na ta način pridobili razne veščine. Nov šolski program, ki ga je v sredo potrdil floridski državni odbor za izobraževanje, med drugim zahteva tudi, da se smrtonosni napad belcev na temnopolte leta 1920 v mestu Ocoee na Floridi opiše kot napad temnopoltih na temnopolte, čeprav je šlo za enega od številnih napadov belcev ameriškega juga na temnopolte, ker so želeli uresničiti svojo volilno pravico. V nasilju je umrlo več deset temnopoltih.
Floridski odbor za izobraževanje je imenoval guverner in republikanski predsedniški kandidat Ron DeSantis, ki si že dlje časa prizadeva za spremembo šolskega programa na način, ki bo bele šolarje ščitil pred slabim občutkom zaradi zgodovinskih dejstev, kot je na primer to, da so imeli beli Američani temnopolte sužnje in so lahko z njimi počeli, kar se jim je zdelo. Demokratska državna kongresnica Anna Eskamani pa je glede novih standardov izrazila globoko zaskrbljenost nad potvarjanjem zgodovine, še posebej nad trditvijo, da je suženjstvo koristilo sužnjem.
Zanimivo: Floridski učiteljski sindikat (Florida Education Association) je nov program označil za velik korak nazaj za državo, kjer učijo zgodovino temnopoltih od leta 1994.
Rusija odstopila od sporazuma o izvozu žita prek Črnega morja
Ključno: Rusija je odstopila od sporazuma o izvozu žita prek Črnega morja, napadla je tudi pristaniško infrastrukturo na območju Odese.
Podrobno: Rusija je v ponedeljek do nadaljnjega odstopila od mednarodnega sporazuma o izvozu žita. Kot je pojasnila, je pripravljena obnoviti sodelovanje, takoj ko bodo izpolnjeni zahtevani pogoji, ki med drugim vključujejo odpravo ovir za izvoz ruskega žita in gnojil ter vnovično vzpostavitev ruskega izvoza amonijaka. Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je po odstopu Rusije od omenjenega sporazuma dejal, da je Ukrajina pripravljena nadaljevati izvoz žita čez Črno morje brez ruskih varnostnih jamstev. V sredo je ruska vlada sporočila, da bodo ladje, ki bodo plule blizu ukrajinskih pristanišč, obravnavane kot potencialne prevoznice vojaškega tovora.
Omenimo še, da je bila v torek v valu ruskih napadov z droni in raketami poškodovana pristaniška infrastruktura v Odesi in Mikolajivu, kjer so terminali, ki so bili ključni v izvajanju dogovora o izvozu žita med Rusijo in Ukrajino. Napadi so se nadaljevali tudi v sredo in v četrtek, uničenih naj bi bilo 60.000 ton žita, terjali so tudi žrtve.
Zanimivo: V četrtek je visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell zunanjim ministrom članic EU predstavil predlog novega sklada za sofinanciranje vojaške pomoči Ukrajini v višini 20 milijard evrov za obdobje 2024-2027. Ob upoštevanju humanitarnih potreb v Ukrajini in posledic tamkajšnje vojne na prehransko varnost bo Slovenija prispevala 2,5 milijona evrov dodatne humanitarne pomoči, ki jo bo namenila Mednarodnemu odboru Rdečega križa (ICRC), Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) in Svetovnemu programu za hrano (WFP). Poljska pa je v petek zaradi dejavnosti ruske najemniške vojske Wagner v Belorusiji premaknila dodatne sile proti vzhodu države, je povedal sekretar sveta za nacionalno varnost Zbigniew Hoffmann. Ruski predsednik Vladimir Putin je Poljsko obtožil, da neposredno posega v konflikt s ciljem, da zasede ukrajinsko ozemlje. Posvaril je, da bo vsak napad na Belorusijo obravnavan kot napad na Rusijo.
EU in Tunizija z dogovorom o preprečevanju nezakonitih migracij
Ključno: Predstavniki EU so s tunizijskim predsednikom Kaisom Saiedom podpisali dogovor o sodelovanju pri preprečevanju nezakonitih prihodov migrantov. Letos naj bi EU z več kot 100 milijoni evrov finančno kompenzirala Tunizijo, skupno naj bi pomoč znašala 900 milijonov evrov.
Podrobno: Na strani EU-ja so sporazum podpisali predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, nizozemski premier Mark Rutte in italijanska premierka Giorgia Meloni. Cilj sporazuma je predvsem preprečevanje nezakonitih prihodov migrantov s tunizijske obale, boj proti trgovcem z ljudmi in lažje vračanje tunizijskih državljanov, ki so v EU prišli nezakonito. Sporazum vključuje tudi tesnejše gospodarske in trgovinske vezi ter sodelovanje na področju zelene energije. Dogovor je sicer kritiziralo več nevladnih organizacij, predvsem zaradi načina, kako tunizijske oblasti obravnavajo migrante iz podsaharske Afrike. V zadnjih mesecih so se zvrstili izgoni in nasilje nad temnopoltimi priseljenci, ki jih je Saied obtožil, da skušajo spremeniti demografsko strukturo države.
Zanimivo: Britanski parlament pa je sprejel sporen zakon za odvračanje migrantov, v skladu s katerim bodo lahko oblasti med drugim onemogočile prošnje za azil tistim, ki bi na Otok prišli po nezakoniti poti, migrante pa nastanile na plovilih v pristaniščih.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Sprehodimo se najprej po Sloveniji. Vlada je potrdila predlog stavkovnega sporazuma z Visokošolskim sindikatom Slovenije. Kot so sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, se sporazum nanaša na rešitev vseh neplačnih zahtev, plačne zahteve pa vlada po pojasnilih ministrstva rešuje ločeno, na krovnih in stebrnih pogajanjih, ki potekajo. Državni zbor (DZ) je potrdil sklep o sestavi in imenovanju članov preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0 na območju ljubljanskega vodonosnika Ljubljanskega polja. Komisija se je nato sešla na ustanovni seji. Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora je izdal 57 priporočil vladi za obvladovanje sovražnega govora. Pri pripravi priporočil je sodelovalo 40 strokovnjakov in organizacij. Premier Robert Golob glede implementacije priporočil ni želel dajati nobenih obljub.
Vlada je v načrt razvojnih programov 2023-2026 na področju Slovenske vojske uvrstila tri nove projekte, med drugim nakup 106 bojnih osemkolesnikov namesto nakupa boxerjev, s čimer bodo po besedah ministra Marjana Šarca prihranili skoraj pol milijarde evrov. V program so uvrstili še nakup kopenskega sistema zračne obrambe in novih helikopterjev. Vlada je sprejela tudi sklep o povečanju namenskega premoženja in kapitala republiškega stanovanjskega sklada za 25,5 milijona evrov. Sklad bo del sredstev uporabil za gradnjo lastnih najemnih stanovanj, del pa za nov program sofinanciranja gradnje neprofitnih stanovanj občin, lokalnih stanovanjskih skladov in neprofitnih stanovanjskih organizacij. Slovenija pri spoštovanju in implementaciji arbitraže o meji s Hrvaško ne spreminja svojega stališča, je po seji Sveta za nacionalno varnost dejala zunanja ministrica Tanja Fajon.
Gremo še v tujino. EU bo za naložbe v zeleni prehod, digitalizacijo in zdravstvo v državah Latinske Amerike in Karibov do leta 2027 namenila 45 milijard evrov, je ob robu vrha EU in Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. V Iraku so protestniki vdrli na švedsko veleposlaništvo in v njem zanetili ogenj, potem ko so švedske oblasti izdale dovoljenje za protest pred iraškim veleposlaništvom v Stockholmu, na katerem so oskrunili Koran. Bagdad je izgnal švedsko veleposlanico. V Iraku, Iranu in Libanonu so nato potekali protesti. Medtem je Švedska v luči sredinega vdora protestnikov na njeno veleposlaništvo v Bagdadu iz Iraka začasno umaknila osebje veleposlaništva.
Italijanska finančna policija je med operacijo v Sredozemskem morju zasegla več kot 5,3 tone kokaina, kar je eden največjih zasegov kokaina na italijanskem ozemlju doslej. Tržna vrednost zasežene količine je ocenjena na približno 850 milijonov evrov. Pravosodna ministrica ameriške zvezne države Michigan je v torek vložila kazensko ovadbo proti 16 republikancem, ki so se leta 2020 lažno predstavljali kot elektorji zvezne države, da bi dosegli zmago republikanca Donalda Trumpa.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, N1, Delo, 24ur.com, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Comments