Tedenskih (s)pet, 15. - 22. 2.

Feb 2212 min read

Skupina posameznikov, zbrana v ekipo Odklopi.net, in nekateri strokovnjaki se zavzemajo za zakonsko omejitev uporabe pametnih telefonov in drugih digitalnih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Do 30. marca zato zbirajo podpise pod peticijo. Na ministrstvu so napovedali, da bodo marca začeli razpravo o predlogih rešitev. Tudi me smo že pisale o pasteh rabe socialnih omrežij. Kakorkoli, dogajalo se je še veliko drugega. Če te zanima kaj, beri naprej!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Trump označil Zelenskega za diktatorja

Ključno: V Rijadu so se na pogovorih o Ukrajini in normalizaciji odnosov sestali visoki predstavniki ZDA in Rusije. Zatem je ameriški predsednik Donald Trump ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za diktatorja.

Podrobno: Začnimo na začetku. Prejšnjo soboto je Zelenski na varnostni konferenci dejal, da se odločitev o Ukrajini ne sme sprejemati brez Ukrajine. Zavrnil je Trumpov predlog, ki bi omogočil ZDA dostop do redkih zemelj v zameno za pomoč ZDA, češ da v njem manjkajo varnostna zagotovila za Kijev.

Pogovori so se nadaljevali z začetkom tedna. V ponedeljek je francoski predsednik Emmanuel Macron v luči dogovora Trumpa in ruskega predsednika Vladimirja Putina, da njuni državi začneta pogajanja o končanju vojne v Ukrajini, voditelje več evropskih držav, EU in Nata gostil na pogovorih o evropski varnosti in vojni v Ukrajini. Strinjali so se, da morajo evropske države zvišati obrambne izdatke. Isti dan je ruski zunanji minister Sergej Lavrov dejal, da Evropa nima mesta v prihodnjih pogajanjih Rusije in ZDA za končanje konflikta v Ukrajini, ker želi nadaljevati vojno. Posebni Trumpov odposlanec za Rusijo in Ukrajino Keith Kellogg pa je na sedežu Nata s stalnimi predstavniki držav članic razpravljal o končanju vojne v Ukrajini.

V torek so se visoki predstavniki ZDA in Rusije sestali na pogovorih o obnovi odnosov med državama in vojni v Ukrajini. Državni sekretar ZDA Marco Rubio je menil, da je Moskva pripravljena sodelovati v resnem mirovnem procesu v Ukrajini. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ocenil, da Washington po pogovorih bolje razume stališča Moskve. Medtem je bil Zelenski v pogovoru s turškm predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom kritičen do pogovorov visokih predstavnikov ZDA in Rusije, češ da gre pogovore o Ukrajini brez Ukrajine. Erdogan je dejal, da bi bila Turčija idealna gostiteljica mirovnih pogajanj o Ukrajini. Poleg tega se je Kellogg srečal s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo, pri čemer je potrdil, da ZDA ne nameravajo zmanjšati vojaške prisotnosti v vzhodni Evropi.

V sredo je Trump Zelenskega označil za diktatorja, ki bi lahko že zdavnaj končal vojno, pri čemer je krivdo za njen začetek pripisal Ukrajini. Zelenski je v odzivu dejal, da Trump živi v dezinformacijskem mehurčku. Medtem je Putin pogovore med predstavniki Rusije in ZDA v Rijadu ocenil kot pozitivne in dejal, da je šlo za prvi korak v smeri ponovne vzpostavitve odnosov med Moskvo in Washingtonom. Potekalo je tudi novo srečanje predstavnikov evropskih in neevropskih držav o Ukrajini, na katerem je poleg gostiteljice Francije sodelovalo še 19 držav. Macron si prizadeva uskladiti evropski odziv do Rusije, ki jo je označil kot eksistencialno grožnjo za Evropejce.

V četrtek so v odzivu na Trumpove kritike na račun Zelenskega na Evropski komisiji poudarili, da je bil Zelenski legitimno izvoljen na svobodnih, poštenih in demokratičnih volitvah. Isti dan sta se sestala Zelenski in Kellogg, vendar po srečanju nista dala izjav za javnost. Zelenski je po srečanju pozval k močnim odnosom med Kijevom in Washingtonom. No, v petek pa je Kellogg pogovore v Kijevu, kjer se je srečal z Zelenskim, označil za pozitivne, Zelenskega pa za pogumnega voditelja. Svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz pa je izrazil prepričanje, da bo Zelenski kmalu podpisal dogovor z Washingtonom o dostopu do redkih zemelj v zameno za pomoč ZDA.

Zanimivo: Pred srečanjem voditeljev več evropskih držav v Parizu po dogovoru ZDA in Rusije o začetku pogajanj o končanju vojne v Ukrajini, na katerega Slovenija ni bila povabljena, je premier Robert Golob dejal, da Slovenija zagovarja čimprejšnje premirje in začetek pogajanj o trajnem in pravičnem miru, srečanje pa vidi predvsem kot pripravljalni sestanek na vrh EU. Predsednica Nataša Pirc Musar je izrazila obžalovanje, da v pogovorih ne bodo sodelovale vse članice EU. Za sodelovanje Ukrajine in Evrope pri mirovnih pogajanjih se je zavzela zunanja ministrica Tanja Fajon. V sredo v novem krogu pogovorov evropskih in drugih držav o Ukrajini, ki jih je gostil Macron, pa je prek videopovezave sodeloval tudi Golob. Moč Evrope je v njeni enotnosti, je dejal. Zavzel se je tudi za izgradnjo evropskih obrambnih sposobnosti in obrambne industrije ter za takojšnje premirje v Ukrajini.

Domnevne nepravilnosti pri dodeljevanju poslov avtovlek na Darsu

Ključno: POP TV je objavil skrivne posnete telefonskih pogovorov, ki razkrivajo domnevne nepravilnosti pri dodeljevanju poslov avtovlek na Darsu.

Podrobno: Pričevalec, ki je bil več let povezan z odvetnico Nino Zidar Klemenčič, na posnetkih trdi, da je posredovala pri Darsu v korist avtovlekarskega podjetja Enesa Draganovića za podkupnino. Zidar Klemenčič je vse očitke zavrnila in napovedala sprožitev civilnih in kazenskih postopkov, primer preiskujejo tudi kriminalisti. Gre za posel avtovlek poškodovanih in pokvarjenih tovornih vozil na avtocestah in zgodbo iz leta 2021, ko je Dars odpovedal posel podjetju Žonta, ne pa tudi avtovleki Draganović, četudi so, kot kažejo dokumenti, ki so jih pridobili na POP TV, obstajali razlogi, da zaradi kazni posel odpovejo obema.

POP TV je v rubriki 24ur Fokus govoril s pričevalcem, ki je že skoraj desetletje osebno in poslovno povezan z Zidar Klemenčič, a njegove identitete ne razkrivajo. Opisal je dogajanje, povezano z afero domnevnega podkupovanja pri poslih avtovleke na slovenskih avtocestah.

Pričevalec je leta 2023 namreč najel detektivsko agencijo, ki je ujela tudi pogovor med Zidar Klemenčič in avtovlekarjem Enesom Draganovićem iz Žalca. Slednji naj bi odvetnico v teh pogovorih nagovarjal, da ji bo kupil Rolex uro in dal 100.000 evrov, če mu na Darsu, kjer je bila v času, ko je Dars vodil Valentin Hajdinjak, "hišna odvetnica", omogoči, da bo on edini opravljal storitve avtovlek in da izključi drugo konkurenco. V drugem pogovoru pa naj bi odvetnica komunicirala s članom uprave Darsa in ga prosi, da to tudi stori v zameno za določeno darilo.

Pričevalec je šel leta 2024 s posnetkoma najprej k lobistu Roku Snežiču, ker naj bi menil, da je povezan s posli na Darsu, in mu ju je po Snežičevih navedbah ponudil v zameno za neke vrste uslugo, a jih Snežič ni želel vzeti. Kot je razvidno iz policijskega zapisnika, ki so ga pridobili v uredništvu neuradno, je o obisku maja lani z neprimerno ponudbo obvestil kriminaliste. Ko pri Snežiču ni bil uspešen, je zato pričevalec pred lanskim poletjem z detektivskimi posnetki soočil kar odvetnico Zidar Klemenčič. Kot je povedal POP TV, je izkoristil priložnost, da mu je v zameno za uničenje detektivskih posnetkov nazaj prepisala posestvo, na katerem je imela devet let vpisano predzaznamovano lastninsko pravico. Plombo je s posestva umaknila sredi lanskega leta.

POP TV je objavil tudi dele skrivaj posnetih telefonskih pogovorov tega istega pričevalca s Samom Feštajnom, lastnikom podjetja Žonta. V njih pričevalec med drugim razlaga, da naj bi Zidar Klemenčič med drugim s prirejanjem razpisa za oddajo poslov avtovleke poskrbela, da je posel dobil žalski avtovlekar Draganović. Navaja še, da so podkupnine padale tudi za sprejetje spremembe zakona o cestah, kjer naj bi Zidar Klemenčič Darsu zaračunala 18 ur odvetniških storitev za pripravo dopolnila in pregled opcij za vložitev dopolnila. Posnetke je televiziji sicer predal prav Feštajn. Pričevalec pa je televiziji vsebino najprej večkrat potrdil, nato pa se umaknil in zahteval celo prepoved objave, češ da ga je Feštajn provociral. POP TV sta pisno odgovorila Hajdinjak in Draganović. Prvi med drugim vztraja, da drugega ne pozna. Draganović pa trdi, da gre za neresnična namigovanja in laži, ki da jih je natrosil Feštajn.

Zanimivo: Draganović pa naj bi bil eden od akterjev tudi v primeru spornega nakupa stavbe na Litijski. Zidar Klemenčič je bila v tem primeru odvetnica prodajalca Sebastjana Vežnaverja.

Zidar Klemenčič je v pogovoru za POP TV vse očitke v povezavi z delom na Darsu in pri pogodbah za avtovleke zavrnila. Zatrdila je, da njena odvetniška družba nikoli ni favorizirala Draganovića, da ga tudi ne pozna in da se bo obrnila tudi na sodišče.

Slovenija uradno izstopila iz programa Boxer

Ključno: Z zadnjim podpisom končnega dogovora o poravnavi in spremembe k memorandumu o razumevanju je Slovenija 10. februarja uradno in dokončno izstopila iz programa Boxer, ki se izvaja v okviru Organizacije za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR). Končni stroški izstopa so nekaj manj kot 4,34 milijona evrov.

Podrobno: Komisija DZ za nadzor javnih financ pa je ministrstvo pozvala, da v 14 dneh predloži poročilo o nakupu bojnih vozil 8x8 patria, zanima jih predvsem izračun prihranka v višini 400 milijonov evrov v primerjavi z nakupom boxerjev. Minister za obrambo Borut Sajovic je zagotovil, da bo nabava transparentna, nekateri člani komisije pa menijo, da so pri nakupu korupcijska tveganja. Mimogrede, o nakupu oklepnikov smo pisale že v enih izmed zadnjih Tedenskih (s)pet.

Komisija je Morsu naložila, naj v poročilu navede razloge za nakup osemkolesnikov od podjetja Patria, utemelji sam postopek nakupa in cene ter predstavi nadaljnje aktivnosti s časovnimi mejniki. Predvsem jih zanima, do kje prihranek 400 milijonov evrov v primerjavi z nakupom boxerjev, h kateremu se je zavezala prejšnja vlada, zdajšnja pa ga je preklicala.

Mors so v sklepu tudi pozvali, naj jim v 14 dneh predloži še investicijsko dokumentacijo in raziskavo trga, ki so jo na ministrstvu opravili v zvezi z nakupom.

Zanimivo: Ministrstvo bo po napovedih nabavo izvedlo v dveh fazah. V prvi bodo v obdobju 2025-2028 kupili 53 oklepnikov patria, ki bodo namenjeni opremljanju srednjega bojnega izvidniškega bataljona. V drugi fazi pa bodo v obdobju 2027-2030 kupili še 53 vozil za srednjo bojno bataljonsko skupino. Sajovic je prejšnji teden podpisal pismo o nameri, na podlagi katerega bo finsko obrambno ministrstvo slovenskemu nudilo podporo pri predvidenem nakupu osemkolesnikov finskega podjetja Patria.

Avstrija po večih poskusih znova začela pogovore o oblikovanju vlade

Ključno: Avstrijska ljudska stranka in socialdemokrati so ponovno začeli pogovore o morebitnem oblikovanju vlade, potem ko je po septembrskih volitvah propadlo več poskusov, med drugim nazadnje z desničarskimi svobodnjaki.

Podrobno: Po besedah ljudske stranke, potekajo tudi pogovori o tem, ali sta sodelovanje in sklenitev dogovora o vladi možna ali ne. Pogovore so potrdili tudi socialdemokrati, pri čemer pa nobena stran ni želela govoriti o morebitni časovnici. Dunajski župan Michael Ludwig iz SPÖ je pozval k hitremu zaključku pogajanj. Glede na poročila si strani prizadevata med drugim za dogovor o dvoletnem proračunu. Avstrijski mediji so medtem ugibali o morebitnem zaključku pogovorov do sredine prihodnjega tedna, ko bi lahko bila nova vlada sestavljena, teden kasneje pa bi nato zaprisegla.

Spomnimo, prvi poskus o oblikovanja vlade med ljudsko stranko, socialdemokrati in liberalno stranko Neos je januarja propadel. Sledila so pogajanja med ÖVP in svobodnjaki, sicer zmagovalci septembrskih volitev, ki pa so prejšnji teden prav tako propadla. Vodja svobodnjakov Herbert Kickl je vrnil mandat za sestavo vlade predsedniku Alexandru Van der Bellnu, ki je nato voditelje strank pozval k vnovičnim pogovorom. Stranki ÖVP in SPÖ bi imeli v primeru vladne koalicije v parlamentu večino le enega glasu. Vendar so tako Zeleni kot Neos nakazali, da bodo pri nekaterih vprašanjih podprli obe stranki.

Zainimivo: Svobodnjaki so trenutno edina stranka, ki se zavzema za nove volitve. Po javnomnenjskih anketah bi približno 33 odstotkov volivcev glasovalo za FPÖ, kar je več kot septembra, ko so svobodnjaki na volitvah prejeli 29-odstotno podporo.

V Beljaku napad na mimoidoče z nožem

Ključno: V soboto je 23-letni prosilec za azil v Beljaku z nožem napadel več mimoidočih.

Podrobno: 14-letnik je podlegel poškodbam, še pet ljudi je bilo ranjenih, napadalca so prijeli. Šlo naj bi za islamistični napad, napadalec se je zelo hitro radikaliziral preko TikToka. Pri pregledu njegovega telefona so našli propagandno gradivo za skrajno skupino Islamska država (IS). Posnel je tudi video z izjavo o vstopu v IS, ki pa ga ni poslal. Njegov načrt naj bi bil zabadati ljudi na ulici, dokler ga ne bi ustrelila policija. Po aretaciji je dejal, da je imel namen ubijati moške, primerne starosti za služenje v vojski. Na ženske in starejše ljudi naj se ne bi spravil, ker da nasilje nad njimi prepoveduje IS. Nič ne kaže na to, da bi trpel za težavami v duševnem zdravju. Prav tako nič ne kaže na to, da bi kdorkoli drug vedel za njegove namene. Nož, ki ga je uporabil v napadu, je kupil tri dni pred dejanjem.

Napadalcu, so v sredo odredili preiskovalni pripor. Medtem se je stanje enega od ranjenih tako izboljšalo, da so ga lahko premestili na navadni oddelek bolnišnice. Po podatkih deželnega sodišča v Celovcu so se za preiskovalni pripor odločili, ker obstaja sum na beg in ponovitev dejanja.

Zanimivo: Sekretariat Sveta za nacionalno varnost je po sobotnem napadu z nožem v središču Beljaka, oceno teroristične ogroženosti Slovenije pustil nespremenjeno in ostaja srednja. Državni vrh je že v soboto obsodil napad, premier Robert Golob je zapisal, da gre za žalosten dan za avstrijsko Koroško in celotno Avstrijo, predsednica republike Nataša Pirc Musar pa, da v naši družbi ni prostora za nasilje. Predsednik opozicijske SDS Janez Janša pa se je na omrežju X odzval, da je kri nedolžnih na premierjevih rokah, kot zelo verjetno pa je označil možnost, da je napadalec v Avstrijo prispel prav preko Slovenije.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Prejšnjo soboto je začel veljati zakon, po katerem bodo gospodinjski odjemalci električne energije za januar in februar letos v najdražjem časovnem bloku plačali nižjo omrežnino. Namen je omiliti posledice zvišanja omrežnine v zimski sezoni, predvsem za tiste, ki so vlagali v zelene tehnologije, kot so sončne elektrarne in toplotne črpalke. Poleg tega po uspešni lanski prodaji t. i. ljudskih obveznic v skupni višini 261 milijonov evrov na finančnem ministrstvu načrtujejo novo izdajo. Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča bo obveznica vnovič triletna, obrestna mera pa bo znašala 2,75 odstotka. Vpis bo med 10. in 21. marcem prek poslovne mreže već bank in BPH Ilirika. Država jih bo nato izdala 28. marca, 1. aprila pa se bo z njimi začelo trgovati na Ljubljanski borzi.

V sredo se je na Trgu Republike v organizaciji stranke Glas upokojencev in Društva 1. oktober pod vodstvom Pavla Ruparja zbralo več tisoč protestnikov. Na shodu so zbirali podpise pod peticijo za predčasne volitve. Zbrane je nagovoril tudi prvak SDS Janez Janša. Po njegovih besedah bo referendum o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke test pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami. Naslednji dan je SDS začela zbirati podpise za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti. Ministrica Asta Vrečko je v odzivu menila, da gre za zlorabo inštituta referenduma s strani opozicije. Nacionalni svet za kulturo je pozval k razpravi s tehtnimi argumenti.

Slovenija je naredila pomemben korak pri odpravljanju pomislekov glede neodvisnosti tožilcev, vendar je potrebno storiti več, da bi se zagotovila neodvisnost pri preiskavah podkupovanja, po nedavnem obisku v Sloveniji ugotavlja delovna skupina OECD za boj proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju. Je pa sodnica višjega sodišča, ki je odločala v najmanj devetih zadevah o posojilih v švicarskih frankih, zaključenih v korist posojilojemalcev, zdaj na podlagi sodne prakse, ki jo je soustvarjala, sama kot posojilojemalka po neuradnih informacijah portala Necenzurirano sprožila tožbo proti eni od bank. Na Necenzurirano so razkrili tudi, da mora OTP banka profesorju gospodarskega prava na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti Borutu Bratini vrniti 54.000 evrov, ker pred najetjem posojila v frankih "ni vedel, kakšna so tveganja".

Dornavski župan Matej Zorko je v četrtek občinskemu svetu občine Dornava in občinski volilni komisiji podal izjavo, da z 20. februarjem odstopa s položaja župana občine Dornava. To je storil po očitkih o nagovarjanju mladoletnika k spolnosti. Zorko je v izjavi zapisal, da nikoli v življenju nikomur ni storil nič slabega.

Smučarska skakalka Nika Prevc je osvojila prvo, v nedeljo pa še drugo domačo tekmo svetovnega pokala na Ljubnem ob Savinji. Smučarski skakalec Domen Prevc si je medtem na tekmi svetovnega pokala v Sapporu prislužil tretje mesto. Deskar na snegu Žan Košir pa je zmagal v paralelnem veleslalomu za svetovni pokal v kanadskem Val St. Comu, kar je njegova sedma zmaga v karieri in prva po Rogli leta 2021.

Gremo še v tujino. Izraelske sile so se ob izteku roka v okviru dogovora o prekinitvi ognja med Izraelom in libanonsko šiitsko milico Hezbolah umaknile iz vasi na jugu Libanona, ohranile pa so enote na petih položajih. Libanon je na izpraznjene položaje poslal svoje sile. V sredo je palestinsko islamistično gibanje Hamas sporočilo, da je pripravljeno v drugi fazi dogovora o prekinitvi ognja z Izraelom izpustiti vse preostale talce naenkrat. V zameno zahteva trajno premirje in popoln umik izraelskih sil iz palestinske enklave. Konec tedna pa je Hamas Mednarodnemu odboru rdečega križa (ICRC) predal posmrtne ostanke štirih izraelskih talcev, med njimi dveh majhnih otrok in njune matere. Ob tem je Hamas uprizoril predstavo, do katere so bili kritični tako Izrael kot ZN. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v petek vojski odredil obsežne operacije na zasedenem Zahodnem bregu. Za to se je odločil po četrtkovih eksplozijah na treh praznih avtobusih v kraju Bat Jam, ki niso zahtevale žrtev. Izraelski obrambni minister Izrael Kac je odgovornost zanje pripisal terorističnim skupinam in vojski odredil okrepitev operacij v begunskih taboriščih na Zahodnem bregu.

V torek je ameriški predsednik Donald Trump sporočil, da bodo carine na uvoz avtomobilov v ZDA po novem okoli 25-odstotne, uveljavili pa jih ne bodo pred 2. aprilom. Napovedal je tudi, da bodo ZDA uvedle tudi podobno visoke carine na uvoz farmacevtskih izdelkov in čipov. V sredo pa so oblasti v ZDA zamrznile obravnavo vseh vlog in prošenj priseljencev iz Latinske Amerike in Ukrajine, ki jim je bil vstop v ZDA omogočen v okviru več programov iz časa prejšnje vlade. Trump je v četrtek v govoru pred združenjem republikanskih guvernerjev v Washingtonu kritiziral ameriško tiskovno agencijo Associated Press in jo označil za radikalno levo organizacijo. Agencija se je znašla v Trumpovi nemilosti, ker ne želi upoštevati njegovega izvršnega ukaza o preimenovanju Mehiškega zaliva v Ameriški zaliv. Poleg tega se je milijarder Elon Musk v četrtek na Konferenci za konservativno politično akcijo (CPAC) na odru sprehajal z motorno žago, ki mu jo je izročil argentinski predsednik Javier Milei. Označil jo je za motorno žago za birokracijo. Nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon je medtem svoj govor zaključil s kretnjo, ki spominja na nacistični pozdrav. Vodja francoske skrajne desnice Jordan Bardella je zaradi tega odpovedal svoj govor na konferenci.

Brazilsko tožilstvo je vložilo obtožnico proti nekdanjemu predsedniku države Jairju Bolsonaru v zvezi z domnevnim poskusom državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Očita mu, da je Luizu Inaciu da Silvi poskusil preprečiti prevzem položaja.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.