Minuli teden je bil precej napet. Bodoča opozicija je bodoči koaliciji že otežila delo, novinarji nacionalke so napovedali opozorilno stavko, ljudje so napolnili ulice mest povsod po ZDA, v podporo ohranitvi pravice do splava, na Evroviziji je zmagala Ukrajina, do novih premikov pa prihaja tudi v vojni v Ukrajini. Te zanimajo podrobnosti? Beri naprej!
Mimogrede, če se ti zdi vsega skupaj preveč, preskoči oz. preleti kategorijo podrobno in/ali zanimivo. :)
Bodoča vlada bo zajadrala v nevihtne vode
Ključno: Še preden je novoizvoljeni državni zbor prav zavihal rokave, je skorajšnja opozicija že vložila več kot 30 zakonskih predlogov. Predlagala je tudi posvetovalna referenduma glede zakonov o RTVS in o vladi. Zaradi slednjega se bo zavleklo oblikovanje nove vlade. Koalicijsko pogodbo so parafirale vse tri stranke bodoče vlade.
Podrobno: V petek, 21. maja, se je na ustanovni seji državnega zbora (DZ) sestalo 90 novoizvoljenih poslank in poslancev. Za predsednico so kot prvo žensko v zgodovini samostojne Slovenije izvolili Urško Klakočar Zupančič iz Gibanja Svoboda. Podpredsednica DZ pa je Meira Hot iz SD, ostala dva podpredsednika na predlog Levice in SDS pa še nista imenovana.
V torek so objavili še preostala imena ministrskih kandidatov: kandidata Levice za ministra za resor kulture oziroma za resor dela, družine, socialnih zadev in enakih možnosti sta Asta Vrečko in Simon Maljevac, kandidatka Gibanja Svoboda za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je Irena Šinko.
V sredo se je novi sklic DZ sestal na prvi izredni seji. Na dnevnem redu so bile spremembe zakona o vladi, a je poslanska skupina SDS v parlamentarni postopek vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma (nasprotujejo večanju števila ministrstev). V strankah bodoče koalicije kljub temu vztrajajo pri 3. 6. kot datumu sestave nove vlade. Ta bo zaradi predloga za razpis referenduma začasno delovala po trenutnem ministrskem razrezu - ministrstvo za delo bo začasno vodil Luka Mesec, za infrastrukturo Bojan Kumer in za izobraževanje Igor Papič.
Zanimivo: Državni zbor je na izredni seji izglasoval mandat evropskega poslanca Matjažu Nemcu (SD). Nadomestil bo Tanjo Fajon, ki ji je ob potrditvi nove sestave DZ prenehal mandat evropske poslanke.
Opozorilna stavka novinarjev nacionalke
Ključno: Koordinacija novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija (RTVS) se je odločila za opozorilno stavko, saj je resno ogrožen obstoj javne radiotelevizije in status zaposlenih. Potekala bo jutri.
Podrobno: Člani in članice koordinacije novinarskih sindikatov na RTVS so se s 96-odstotno podporo izrekli za opozorilno stavko. Zahtevali bodo na primer temeljno avtonomijo in socialni dialog - osnovne temelje, ki jih vsaka medijska hiša potrebuje za kvalitetno delovanje.
Medtem so poslanci strank bodoče vlade v ponedeljek s prvopodpisano Mojco Šetinc Pašek (Gibanje Svoboda - GS) vložili zahtevo za prvo parlamentarno preiskavo glede financiranja strankarske propagande v medijih. Šetinc Pašek je znan obraz iz RTVS - bila je tudi predmet twitterskih podvigov Janeza Janše, ki je na tem socialnem omrežju objavil tvit o odsluženih prostitutkah.
Zanimivo: Poslanci SDS so v sredo vložili predlog za posvetovalni referendum glede spremembe zakona o RTVS (gre za zakon, ki so ga sami vložili v parlamentarni postopek). Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila še predloga sprememb zakonov o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter o zdravstveni dejavnosti.
V ZDA se pravici do splava tresejo tla pod nogami
Ključno: Ljudje so v znak protesta napolnili ulice mest povsod po ZDA. Vrhovno sodišče ZDA naj bi namreč kmalu odpravilo odločitev, s katero so Američanke leta 1973 to pravico dobile po celotni državi.
Podrobno: Medij Politico je v začetku maja objavil osnutek mnenja konservativnih članov vrhovnega sodišča glede primera Roe proti Wade. Ta je leta 1973 ženskam zagotovil pravico do splava do trenutka, ko lahko zarodek sam preživi zunaj maternice, po celotnih ZDA. Če odločitev vrhovnega sodišča odpravi pravice iz Roe proti Wade, kar lahko vodi do ukinitev te temeljne pravice v posameznih zveznih državah - pravica do splava bo tako namreč spet v rokah posameznih zveznih držav in verjetno jo bodo konservativne republikanske države ukinile.
Zanimivo: Ob tej novici je v podporo pravici do splava ulice ZDA je napolnilo na tisoče ljudi. V New Yorku so protestniki hodili čez Brooklyn Bridge in vzklikali slogane za pravico do izbire, medtem ko so v Washingtonu DC protestniki marširali do vrhovnega sodišča. Shodi so potekali tudi v drugih večjih mestih ZDA (na primer v Los Angelesu, Bostonu in v Atlanti).
Evrovizija: zmagala je Ukrajina!
Ključno: Na finalu 66. tekmovanja za pesem Evrovizije v Torinu je zmagala Ukrajina s pesmijo Stefanija skupine Kaluš Orkestra. Dobila je 439 glasov občinstva, žirije pa so največ točk namenile Veliki Britaniji - ta je tako pristala na drugem mestu.
Podrobno: Ukrajinska delegacija je bila v ožjem krogu favoritov že pred začetkom vojne v Ukrajini. Seveda pa so zaostrene razmere še povečale zanimanje zanje in njihovo skladbo postavile v nov kontekst. Tretje mesto je zasedla Španija, četrto Švedska, peto pa Srbija. Na zadnjem mestu pa je pristala Nemčija (strokovne žirije ji niso namenile nobene točke, glasovi občinstva pa so ji nabrali šest točk).
Zanimivo: Slovenska nacionalna žirija je največ točk namenila Italiji. Preko televotinga pa je slovensko občinstvo največ točk namenilo predstavnici Srbije. Ukrajini smo namenili deset točk.
Rusija, Ukrajina, Finska, Švedska in "teroristične" skupine
Ključno: Ruska vojska se umika iz nekaterih predelov Rusije. Švedska in Finska se trudita, da bi se lahko pridružili Natu, kar Turčija blokira rekoč, da podpirata "teroristične" skupine.
Podrobno: Februarja je Rusija napadla Ukrajino in sprožila brutalno vojno, ki je zahtevala več deset tisoč ukrajinskih življenj (vključno z neštetimi civilisti in otroki), razselila več kot 11 milijonov ljudi in povzročila uničenje številnih ukrajinskih mest. Skoraj 3 mesece po začetku vojne, Rusija še naprej zaostruje svoj nadzor nad jugovzhodno Ukrajino. Kakorkoli, ruske sile so se umaknile iz severovzhoda Ukrajine, prav tako jim ni uspelo v vzhodnem Donbasu.
Veliko govora je tudi o vstopu Finske in Švedske v Nato, s čimer pa se ne strinja Turčija - turški predsednik Erdogan je voditelja Švedske in Finske celo pozval, naj opustita finančno in politično podporo "terorističnim" skupinam, češ da ogrožajo turško nacionalno varnost. Medtem se zunanjim ministrom EU zaradi nasprotovanja Madžarske ni uspelo dogovoriti o šestem svežnju sankcij proti Rusiji, ki vključuje embargo na uvoz ruske nafte. Slovensko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da v celoti spoštuje in podpira odločitev Švedske in Finske za pridružitev zvezi Nato.
Vse več skrbi pa vzbujajo tudi ruska blokada izvoza ukrajinske pšenice, kar bi lahko povzročilo lakoto v svetu. Svet EU in Evropski parlament pa sta v četrtek dosegla začasni dogovor o zakonodaji glede skladiščenja plina. Za države, ki nimajo lastne infrastrukture za shranjevanje plina (torej tudi za Slovenijo), dogovor predvideva dostop do dela zalog drugih držav.
Zanimivo: V četrtek se je Rusiji predalo še na stotine ukrajinskih borcev v jeklarni v Mariupolu, s čimer je skupno število predanih vojakov doseglo 1730. Usoda teh vojakov je še vedno nejasna, Ukrajina trdi, da jih bodo izpustili v izmenjavi ujetnikov ... Rusija pa tehta, ali naj jih označi za "teroristično" skupino in jim sodi kot vojnim zločincem.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre