Najprej, sestre ti želimo čudovite prihajajoče praznične dni. Upamo, da nam na zameriš, da v prihajajočem tednu ne bomo objavljale. Obljubimo pa, da zatem pripravimo pregled leta, da v 2025 vstopiš obveščena o vsem ključnem dogajanju minulega leta. Velja? No, pred tem pa smo zate seveda, kot vsak vikend, pripravile pregled minulega tedna. Beri naprej!
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Primer množičnih posilstev Gisele Pelicot – francosko sodišče z več deset obsodbami
Ključno: Sodišče je Dominiqua Pelicota spoznalo za krivega posilstev soproge Gisele Pelicot in ga obsodilo na 20 let zapora. Krivdo je sodišče ugotovilo tudi pri ostalih 50 obtoženih in jim izreklo zaporne kazni od treh do 15 let.
Podrobno: Sojenje v primeru, ki je pretresel Francijo in odmeval po vsem svetu, se je začelo pred tremi meseci. Na zatožno klop je kot glavni obtoženec sedel 72-letni Dominique Pelicot, ki je glede na razkritja tožilstva posiljeval svojo omamljeno soprogo. K temu je prek spleta na dom para povabil še več deset moških in skupaj z njim so sodili še 50, starim od 27 do 74 let, od katerih jih je večina obtožbe posilstva zanikala. Večina jih prihaja iz mest in vasi v radiju 50 kilometrov od vasi Mazan, kjer sta prebivala Pelicota. Dejansko naj bi bilo storilcev še okrog 20, a jih niso uspeli identificirati. Zlorabe, ki jih je Pelicot priznal, so se dogajale skoraj desetletje, na dan pa so prišle leta 2020.
Sodišče je v četrtek Pelicota spoznalo za krivega tako posilstev njegove soproge kot posredovanja pri posilstvih, ki so jih zagrešili drugi. Kriv je tudi posilstva soproge enega od soobtoženih, obenem pa še snemanja nedostojnih fotografij njegove hčerke in dveh snah. Sodišče ga je obsodilo na 20 let zapora, najvišjo zagroženo kazen, ki jo je zahtevalo tudi tožilstvo. Kot je ob izreki kazni dejal sodnik, bo za pogojni izpust lahko zaprosil šele, ko bo prestal dve tretjini kazni, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Za krive posilstev je sodišče spoznalo tudi večino preostalih obtožencev. Dva je spoznalo za kriva poskusa posilstva, dva pa za kriva spolnega napada. Izreklo jim je kazni od treh do 15 let zapora, kar je nekoliko manj od zahtev tožilstva, ki je za večino zahtevalo med deset in 18 let zapora. Za morebitno pritožbo imajo na voljo deset dni.
Gisele Pelicot je postala feministična junakinja doma in po svetu, ker se je odrekla pravici do sojenja za zaprtimi vrati ter se v sodni dvorani soočila z obtoženci, rekoč da želi sram prenesti z žrtve na storilca. Danes je v prvem odzivu pred novinarji dejala, da odločitev sodišča spoštuje, čeprav so otroci zakoncev Pelicot in tudi nekatera združenja pred tem po poročanju AFP menili, da so izrečene kazni prenizke. Zahvalila se je vsem, ki so ji na njeni poti izkazali podporo. Kot je poudarila, ni nikoli obžalovala, da je odprla vrata sojenja.
Zanimivo: Francoski predsednik Emmanuel Macron se je po koncu odmevnega sodnega procesa zaradi posilstev, v katerem je bil obsojen njen bivši mož in številni drugi moški, poklonil Gisele Pelicot za njeno moč in pogum med sojenjem. Primer, ki se je začel pred tremi meseci in končal v četrtek z obsodbami, je pretresel Francijo in odmeval po vsem svetu. Njen pogum je med drugim pozdravi tudil nemški kancler Olaf Scholz. "Ženskam po svetu ste dali močan glas. Sram je vedno na strani storilca," je zapisal na omrežju X.
Nepravilnosti pri delovanju centra za varovanje in zaščito
Ključno: V ospredju dogajanja so bile nepravilnosti pri delovanju Centra za varovanje in zaščito (CZV), ki varuje visoke uradnike.
Podrobno: Poročilo o izrednem nadzoru dela v CZV, s katerega je notranji minister Boštjan Poklukar umaknil stopnjo tajnosti, je razkrilo številne sistemske in tudi individualne anomalije, med drugim odtekanje informacij, zlasti s sestankov vodstva centra, in nepravilno poročanje policistov o opravljenem delu. Poklukar vztraja, da ne namerava odstopiti, v Levici so v ponedeljek dejali, da "nima neomajne podpore", razjasnitev okoliščin pričakujejo tudi v SD in Svobodi. V torek je premier Robert Golob Poklukarju naročil pripravo poročila v zvezi z dogajanjem, ki ga na ministrstvu po Poklukarjevem pojasnilu že pripravljajo.
V četrtek je Poklukar zavrnil očitke tožilke Mateje Gončin, da bi bilo poročilo o nadzoru centra za varovanje in zaščito namenjeno njeni diskreditaciji. Zanikal je tudi, da bi želeli nepravilnosti pomesti pod preprogo, dejal je, da bodo zadevo preiskali. Glede usode generalnega direktorja policije Senada Jušića je ponovil, da ostaja na položaju. V Sindikatu policistov Slovenije opozarjajo, da očitki na račun dela uslužbencev centra za varovanje in zaščito ne diskreditirajo le te službe ampak celotno policijo.
Boštjančič je ob tem v minulem tednu uspešno prestal interpelacijo, ki jo je proti njemu vložila SDS. Za njegov odhod je glasovalo 29 poslancev, proti jih je bilo 47. Predlagatelji iz SDS so dokazovali, da je Boštjančič negospodarno upravljal z javnimi sredstvi, zlorabil položaj in zavajal javnost, predvsem pri nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani. Minister je očitke zavrnil. Pojasnil je, da nakupa stavbe na Litijski ni vodilo ministrstvo za finance, pač pa ministrstvo za pravosodje.
Zanimivo: Dodajmo, da je DZ imenoval Ksenijo Klampfer za ministrico za digitalno preobrazbo. Med prednostnimi nalogami na položaju, na katerem je nasledila Emilijo Stojmenovo Duh, je navedla zagotovitev interneta na belih lisah, vzpostavitev novega državnega oblaka ter pripravo krovnega zakona o digitalni preobrazbi.
Napad na osnovni šoli v Zagrebu
Ključno: Hrvaško je pretresel napad z nožem na eni od zagrebških osnovnih šol, v katerem je 19-letni nekdanji učenec z zgodovino psihičnih težav ubil sedemletnega otroka.
Podrobno: Moški je okoli 9.50 vstopil v prostore osnovne šole v zagrebškem naselju Prečko ter z nožem napadel učiteljico in učence. Sedemletni otrok je zaradi vbodnih ran umrl med poskusom oživljanja, vbodne rane pa so dobili tudi učiteljica ter učenci, stari sedem, 11 in 15 let. Enajstletni otrok je bil lažje poškodovan, druga dva otroka in učiteljica pa huje. Gre za najhujši primer nasilja na hrvaških šolah doslej.
Več ran po telesu ima po navedbah zdravnikov tudi napadalec, a ni bil življenjsko ogrožen. Po napadu na šoli je namreč zbežal in se skril v prostorih zdravstvenega doma v bližini ter se z nožem poskušal ubiti. Policija, ki ga je obvladala v približno desetih minutah od prijave napada, mu je to preprečila. Po navedbah hrvaškega notranjega ministra Davorja Božinovića gre za mladega moškega s psihičnimi težavami, ki je pred približno enim letom poskušal storiti samomor. Kot je še pojasnil minister, je bil v preteklosti učenec šole in je živel blizu nje.
Po dogodku je slovenski premier Robert Golob izrazil zgroženost ob napadu. Hrvaškemu premierju Andreju Plenkoviću je ob tragediji izrazil sožalje in željo po okrevanju poškodovanih. Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj pa je v odzivu zapisal, da zagotavljanje občutka varnosti vsem učencem, dijakom, staršem in zaposlenim v slovenskih šolah ostaja njegov cilj. Ob tem je poudaril pomembnost posvečanja pozornosti učencem in dijakom, njihovim morebitnim stiskam in strahovom.
Na Hrvaškem je v soboto sledil dan žalovanja. Zastave na državnih poslopjih so spuščene na pol droga, številni dogodki so odpovedani. Hrvaška ministrica za zdravje Ivana Hrstić je sporočila, da so vsi ranjenih izven življenjske nevarnosti.
Zanimivo: V ponedeljek sta v strelskem napadu na šoli v ameriški zvezni državi Wisconsin bili ubiti dve osebi, 15-letna napadalka je storila samomor. V Srbiji pa so potekali študentski protesti, doslej se je pridružilo okoli 60 fakultet in več srednjih šol. Študenti in dijaki zahtevajo odgovornost za zrušenje nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu 1. novembra. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je zatrdil, da so oblasti izpolnile vse njihove zahteve.
Državni zbor potrdil več novosti
Ključno: DZ obravnaval kopico novosti, med drugim je potrdil novelo zakona o dolgotrajni oskrbi, predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti in novelo zakona o varstvu javnega reda in miru.
Podrobno: Novela zakona o dolgotrajni oskrbi podaljšuje financiranje dodatnih stroškov in prehodno obdobje za izvajanje pravice do pomoči na domu, uvaja poenostavitve za invalidne osebe in krepi mrežo izvajalcev. Novela zakona o varstvu javnega reda in miru prepoveduje poveličevanje nacizma in fašizma. Novela zakona o lekarniški dejavnosti pa bo med drugim farmacevtskim delavcem v lekarnah onemogočila uveljavljanje ugovora vesti. V petek so sicer v Lekarniški zbornici Slovenije že opozarjali na nekatere neustrezne vsebine.
Zanimivo: Ob tem omenimo še, da bo Agencija za energijo s 1. januarjem uvedla prve spremembe novega sistema obračuna omrežnin, ki se je sicer začel izvajati s 1. oktobrom, a bil deležen številnih kritik. Po novem naj bi tudi podjetja imela enoletno prehodno obdobje. Medtem je vlada na Brdu pri Kranju sprejela posodobljeni nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), po katerem bo Slovenija emisije toplogrednih plinov znižala za vsaj 55 odstotkov do leta 2033 in pospešila izkoriščanje obnovljivih virov energije. Zavezala se je k ukinitvi spodbud za fosilna goriva ter preoblikovanje dajatve CO2 v namensko. Za izvedbo vseh ukrepov bodo ocenjene investicije do leta 2030 znašale okoli 57 milijard evrov. Ob tem je vlada na Brdu pri Kranju skupaj s socialnimi partnerji sprejela tudi usklajen predlog novele zakona o evidentiranju delovnega časa, po katerem med drugim ni več treba beležiti malice.
Nemški parlament kanclerju Scholzu ni potrdil zaupnice
Ključno: Nemški parlament ni potrdil zaupnice kanclerju Olafu Scholzu. S tem se je odprla pot za predčasne volitve 23. februarja prihodnje leto.
Podrobno: Kanclerja je podprlo 207 poslancev, proti je glasovalo 393 poslancev, 116 se jih je vzdržalo. Scholz, ki se je pred glasovanjem o zaupnici zavzel za predčasne volitve, je predsedniku Frank-Walterju Steinmeierju že predlagal razpustitev parlamenta.
Na predčasnih volitvah bodo volivci odločili o politični usmeritvi države, ki mora po prepričanju Scholza vključevati obsežne investicije in javno porabo. Večino svojega skoraj polurnega govora je namenil predstavitvi volilnega programa. Obljubljal je stabilne pokojnine, zvišanje minimalne plače in znižanje DDV. Zavrnil je še možnost dobave raket taurus Ukrajini, čeprav se je zavzel za to, da Nemčija ostane največja podpornica Kijeva v vojni v Ukrajini.
Nemški kancler je šel po zaupnico v parlament po razpadu koalicije socialdemokratov (SPD), Zelenih in liberalcev (FDP) v začetku novembra. Liberalci so se namreč odločili za odhod iz koalicije, ko je Scholz zaradi nestrinjanja glede proračuna in finančne politike razrešil finančnega ministra in vodjo FDP Christiana Lindnerja. Scholz se je po glasovanju sešel z nemškim predsednikom Steinmeierjem in mu predlagal razpustitev parlamenta. Steinmeier ima zdaj 21 dni časa, da se odloči, ali se strinja in v 60 dneh razpiše nove parlamentarne volitve, poročajo nemški mediji. V skladu z dogovorom med strankami bodo volitve potekale 23. februarja.
Zanimivo: Zmaga na volitvah se glede na trenutne ankete napoveduje opozicijski Krščansko-demokratski uniji (CDU), ki bi jo skupaj s sestrsko bavarsko CSU podprlo 31 odstotkov volivcev. SPD se s 17 odstotki podpore uvršča za skrajno desno Alternativo za Nemčijo (AfD) na tretje mesto.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. V ponedeljek je računsko sodišče v reviziji ugotovilo, da pristojni vladni organi in STA niso bili učinkoviti pri zagotavljanju pogojev za učinkovito opravljanje javne službe informiranja, predvsem zaradi nedorečenosti in nejasnosti zakona o STA ter podlag za primerno financiranje javne službe. V STA so ugotovitve označili kot ključne usmeritve za pripravo novega zakona o STA in zagotovitev ustreznih pogojev za neodvisno delovanje družbe. Isti dan je predsednica republike Nataša Pirc Musar bila v letnem nagovoru poslancev DZ ostra zlasti do spodkopavanja pravne države in neodvisnih institucij.
Naslednji dan je DZ je na tajnem glasovanju zavrnil predlog za razrešitev predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, ki sta ga vložili SDS in NSi. Očitali so ji kršenje poslovnika DZ, ustave, zakonov in neprimerno vedenje. Klakočar Zupančič je vse očitke zavrnila. Potem ko je SDS vložila zahtevo za oceno ustavnosti sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, pa je ustavno sodišče odločilo, da ni v neskladju z ustavo. SDS je zahtevo vložila, potem ko je DZ po vetu DS znova potrdil novelo, SDS je nato poskusila še s pobudo za zakonodajni referendum o noveli, a je DZ sprejel sklep o nedopustnosti, saj da novela odpravlja neskladnost z ustavo. Poleg tega je v torek trojica poslancev Svobode v DZ vložila predlog zakona o zagotavljanju prostega dostopa do dokumentov o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem in opremo v letih 1991-1994.
V sredo je vlada sprejela novo zunanjepolitično strategijo Slovenije, ki po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon odraža spremenjene geopolitične razmere. Skupni cilj je, da Slovenija v mednarodnem prostoru nastopa z enim glasom, z enotnim in jasnim sporočilom. Sedanja strategija je bila sprejeta leta 2021 v času ministrovanja Anžeta Logarja.
V četrtek je premier Robert Golob pred zasedanjem Evropskega sveta povedal, da bo z novo ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa nastopila priložnost za premirje v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Šele po nastopu premirja bo čas za razpravo o pogojih miru v Ukrajini, je dejal. Vrha se je udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je pozval k enotnosti med Evropo in ZDA pri dosegi miru v Ukrajini. Voditelji držav EU so tudi pozvali k vključujočemu političnemu procesu v Siriji po padcu režima Bašarja al Asada.
Z državno proslavo v Cankarjevem domu in slavnostno sejo DZ pa je Slovenija obeležila dan samostojnosti in enotnosti, 26. december. Zaključimo s podatkom, da je najnovejša raziskava Eurobarometra pokazala precej nizko stopnjo zaupanja v EU v Sloveniji, saj ji zaupa le 36 odstotkov vprašanih, medtem ko ji ne zaupa 58 odstotkov. Po teh rezultatih je Slovenija skoraj na repu 27 držav članic povezave. V povprečju EU zaupa 51 odstotkov Evropejcev, ne zaupa pa 43 odstotkov.
Gremo še v tujino. Črna gora je v okviru pristopnih pogajanj z EU po več kot sedmih letih zaprla tri pogajalska poglavja. Hrvaška je zaradi nerešenih dvostranskih vprašanj blokirala zaprtje poglavja o zunanji, varnostni in obrambni politiki. Albanija pa je v okviru pristopnih pogajanj z EU odprla nov sklop pogajalskih poglavij, posvečen zunanji politiki. Potekal je tudi vrh EU-Zahodni Balkan. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je poudaril, da je vnašanje dvostranskih vprašanj med državami članicami in kandidatkami za članstvo v proces širitve nepravično. Ob tem dodajmo, da je Evropska komisija začela postopek proti TikToku zaradi suma, da je Rusija družbeno omrežje uporabila za vpliv na izid kasneje razveljavljenih predsedniških volitev v Romuniji. In, ko smo že pri EU, Evropski parlament je za novo evropsko varuhinjo človekovih pravic izvolil Portugalko Tereso Anjinho.
Na avstrijskem Štajerskem so se skrajno desni svobodnjaki (FPÖ), ki so 24. 1. zmagali na deželnih volitvah, dogovorili za sodelovanje v vladi s konservativno Ljudsko stranko (ÖVP). Izrael je po padcu režima predsednika Bašarja al Asada okrepil napade na cilje v Siriji, nadaljeval je tudi napade na Gazo. Vrh EU je potrdil enotnost v podpori Ukrajini in pozval k vključujočemu političnemu procesu v Siriji. Na zasedanju Varnostnega sveta ZN o Sudanu so se v četrtek vrstila opozorila o krizi, ki je zajela v oborožene spopade ujeto državo. Od aprila lani je 12 milijonov ljudi moralo zapustiti svoje domove, kar je četrtina vsega prebivalstva Sudana. Več kot 3,2 milijona se jih je zateklo v sosednje države. ZDA so obljubile še 200 milijonov dolarjev pomoči.
Republikanska večina v predstavniškem domu ameriškega kongresa v četrtek ni uspela zbrati dovolj glasov za potrditev predloga zakona za začasno podaljšanje financiranja agencij zvezne vlade, ki je užival podporo Donalda Trumpa. Dan prej je ta s pomočjo premožnega zaveznika in podjetnika Elona Muska torpediral dvostrankarski dogovor z demokrati. Rok za dogovor je ob polnoči po lokalnem času. Poleg tega je Trump EU zagrozil s carinami, če z nakupi ameriške nafte in plina ne bo zmanjšala svoje "ogromne" trgovinske vrzeli z ZDA. Evropska komisija je v odzivu izrazila pripravljenost na pogovore, izpostavila pa je tudi "znaten presežek" ZDA v trgovini z EU na področju storitev. Osumljenca za umor direktorja zdravstvene zavarovalnice v ZDA pa so v četrtek iz Pensilvanije premestili v New York, čemur se ni upiral. V New Yorku bodo Luigiju Mangioneju sodili tako na državnem kot tudi zveznem sodišču, saj je zvezno tožilstvo v četrtek proti njemu vložilo obtožnico zaradi umora z uporabo strelnega orožja, za kar mu grozi smrtna kazen.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Comments