Hej hoj! Spet je minil cel teden, tako zelo hitro! Imaš tudi ti vedno premalo časa? Potem ti ta pregled dogajanja zagotovo pride prav! Uživaj v branju pregleda petih ključnih dogodkov minulega tedna.
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda oblačno vreme)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če si že čisto preveč zaposlena) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Val uvedb notranjih nadzorov meja v EU
Ključno: Evropo sta pretresla teroristična napada, več članic EU je uvedlo nadzor na mejah. Izbruh nasilja na Bližnjem vzhodu in povečana nevarnost terorizma sta sprožila val uvedb notranjih nadzorov v EU. Slovenija ga začasno uvaja na mejah s Hrvaško in Madžarsko, Italija pa s Slovenijo.
Podrobno: Spomnimo, konec prejšnjega tedna je v eni od srednjih šol na severu Francije moški, oborožen z nožem, do smrti zabodel učitelja in huje ranil dva človeka, pri tem pa vzklikal Alah je velik, je sporočila policija. Napad se je zgodil med naraščanjem napetosti v številčni francoski muslimanski in judovski skupnosti zaradi konflikta med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas. Ta ponedeljek pa sta bila v terorističnem napadu v Bruslju ubita dva švedska državljana, en človek je bil ranjen. Policija je napadalca, ki je zbežal, v torek ubila. Odgovornost za napad v Bruslju je isti dan prevzela teroristična skupina Islamska država.
Že v ponedeljek je Nemčija zaradi ilegalnih migracij napovedala uvedbo stacionarnega nadzora na meji s Poljsko, Češko in Švico. Avstrija pa je naslednji dan uvedla nadzor tudi na meji s Češko. Italija je Slovenijo v sredo obvestila, da bo zaradi spremenjenih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu, predvsem zaradi preprečevanja terorizma in organiziranega kriminala, s soboto začasno uvedla nadzor na meji s Slovenijo. Slovenija je v četrtek sprejela odlok o uvedbi začasnega ponovnega nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Hrvaški premier Andrej Plenković je začasni nadzor komentiral rekoč, da uvedba nadzora na notranji meji schengna ni novost, a mora ostati izjema, ki se jo uvaja le kot skrajen ukrep. Italijanska premierka Giorgia Meloni pa je odločitev Rima o začasni uvedbi nadzora na meji s Slovenijo utemeljila kot nujno zaradi trenutnih razmer v svetu, od Bližnjega vzhoda do migrantske krize, skrbi jih tudi možnost terorističnih napadov. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je po zasedanju notranjih ministrov članic EU, ki se ga je udeležil tudi notranji minister Boštjan Poklukar, poudarila, da četudi je nadzor na notranjih schengenskih mejah upravičen, vseeno ovira prosto gibanje znotraj EU. Zato se je treba nadzoru izogibati, je dejala.
Kakorkoli, v petek je Poklukar podpisal odredbo o določitvi mejnih prehodov s Hrvaško in Madžarsko, na katerih bo med začasnim nadzorom dovoljeno prehajati državno mejo. Na njem je 14 prehodov, kjer bodo lahko mejo prestopili vsi, ki bodo izpolnjevali pogoje, ter 18 za tiste, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu EU. Generalni direktor policije Senad Jušić je glede nadzora govoril po telefonu s kolegi iz Hrvaške, Madžarske in Italije. Italijanski kolega Vittorio Pisani je zagotovil, da bo nadzor potekal tako, da bo čim manj posegal v življenja ljudi ob meji.
Zanimivo: Sicer pa so voditelji držav članic EU v skupni izjavi ostro obsodili napad skrajnega palestinskega gibanja Hamas na Izrael. Poudarili so, da ima Izrael pravico do obrambe, vendar pa naj pri tem upošteva humanitarno in mednarodno pravo. Prav tako je predsednica komisije Ursula von der Leyen prejšnjo soboto (15. 10.) po pogovoru z generalnim sekretarjem ZN Antoniom Guterresom sporočila, da bo Evropska komisija humanitarno pomoč za območje Gaze povečala s 25 na 75 milijonov evrov.
Burno dogajanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu
Ključno: Na največjem knjižnem sejmu na svetu, Frankfurtskem knjižnem sejmu, se je letos kot častna gostja predstavila Slovenija. Slovenija je v svojem programu v Frankfurtu dala poudarek poeziji in filozofiji ter poglobljenemu branju v dobi zaslonov.
Podrobno: Uvodni del sejma je zaznamovalo dogajanje na Bližnjem vzhodu, odmeval je tudi govor filozofa Slavoja Žižka, ki je zaradi izraženih stališč glede konflikta na Bližnjem vzhodu tako v Nemčiji kot v delu slovenske javnosti povzročil precejšnje razburjenje. Organizatorji sejma so v odzivu posredovali besede direktorja sejma Juergena Boosa, ki je med drugim izpostavil potrebo po svobodi izražanja. Odzval se je tudi Žižek in poudaril, da ničesar ne obžaluje. Predsednik SDS Janez Janša je zaradi dogajanja ministrico za kulturo Asto Vrečko pozval k odstopu. Med prvimi dogodki v slovenskem paviljonu je bila predstavitev manifesta o branju na višji ravni, ki je eden od poudarkov slovenskega gostovanja na tej prireditvi.
Zanimivo: Eden od pogovorov, ki se vrstijo v slovenskem paviljonu na Frankfurtskem knjižnem sejmu, je soočil pisatelja Draga Jančarja z avtorico srednje generacije Ano Marwan, ki je v kratkem času izdala tri dela. Predstavljena sta bila kot avtorja, ki pišeta zelo drugače. V pogovoru Nogomet in literatura pa sta predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) Aleksander Čeferin in direktor Boos iskala vzporednice med branjem in športom. Čeferin je dejal, da bi bili ljudje manj depresivni in agresivni, če bi več brali.
Vojaška resničnostna oddaja
Ključno: V koaliciji se je zaiskrilo ob razpisu za snemanje vojaške resničnostne oddaje Vojak v akciji, predvsem med ministrom za obrambo Marjanom Šarcem in poslanko Svobode Mojco Šetinc Pašek.
Podrobno: S serijo nameravajo promovirati poklic vojaka, za to pa nameniti skoraj dva milijona evrov. Kakorkoli, kasneje v tednu je komisija DZ za nadzor javnih financ sprejela sklep, s katerim poziva Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), da zaradi suma korupcije in kršitve integritete v primeru javnega razpisa za snemanje vojaškega resničnostnega šova uvede postopek. Šarec vse očitke o morebitni spornosti razpisa zavrača. Ministrstvo za obrambo je sicer v zadnjih desetih letih za promocijo vojaškega poklica namenilo 2,933 milijona evrov, največ v letih 2020 in 2021, ko so imeli sklenjeno pogodbo s podjetjem Pristop.
Zanimivo: Mimogrede, KPK je zoper nekdanjega ministra Andreja Vizjaka zaradi suma kršitve integritete v povezavi z umestitvijo ukrepa Promocija v program porabe sredstev sklada za podnebne spremembe 2022-2023 uvedla preiskavo. V zvezi z drugimi očitanimi nepravilnostmi v povezavi z družbo Hidroelektrarne na spodnji Savi pa kršitev ni ugotovila.
Zakon o duševnem zdravju
Ključno: Državni zbor (DZ) je sprejel zakon o duševnem zdravju. Namen zakona je med drugim odpraviti neustavnost ter zagotoviti varstvo človekovih pravic na področju osebne svobode, varstva človekove osebnosti in dostojanstva ter svobode gibanja, pa tudi izboljšanja dostopa do storitev.
Podrobno: Poslanci DZ so novelo sprejeli z 59 glasovi za in 25 proti, glavni cilj zakona pa je implementacija odločb ustavnega sodišča iz let 2015 in 2019. Prejšnji zakon je bil namreč neustaven v delu, ki ureja postopek sprejema osebe, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda. Predlog nove zakonske ureditve pa upošteva, da je takšna oseba sposobna privoliti v zdravljenje oz. oskrbo, ali ju zavrniti. S tem ji je dana možnost, da lahko sodeluje v postopku odvzema prostosti.
Zanimivo: Zakonske spremembe ter dopolnitve pa vsebujejo tudi rešitve, s katerimi se omogoča dostopnost do nekaterih oblik psihiatrične zdravstvene obravnave že v primarnem zdravstvenem varstvu oz. že v primarni obravnavi posameznika. Nadzorovana obravnava posameznika tako ne bo omejena le na psihiatrične bolnišnice, temveč se bo izvajala že pred samim sprejemom v psihiatrično bolnišnico ali, kar je najpomembnejše, tudi po zaključenem bolnišničnem zdravljenju, je na seji DZ v torek povedal poslanec SD Soniboj Knežak.
Na Poljskem se po volitvah obeta menjava oblasti
Ključno: Na Poljskem je na nedeljskih parlamentarnih volitvah z 35,38 odstotka glasov zmagala vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) premierja Mateusza Morawieckega, ki pa ji vladne koalicije najverjetneje ne bo uspelo sestaviti.
Podrobno: Večino so si namreč zagotovile opozicijske stranke na čelu z Državljansko koalicijo (KO) nekdanjega premierja Donalda Tuska, ki je osvojila 30,7 odstotka glasov, in sicer predvidoma s sredinskim zavezništvom Tretja pot, ki je dobilo 14,4 odstotka glasov, in levičarsko Novo Levico, ki jo je podprlo 8,61 odstotka volivcev. V skladu z izidi bodo poslanci omenjenih treh strank zasedli 248 sedežev v 460-članskem parlamentu v Varšavi. PiS jih bo medtem zasedla 194, večine pa ji ne more zagotoviti niti zavezništvo s petouvrščeno skrajno desno Konfederacijo. Ta je prejela 7,16 odstotka glasov in bo dobila 18 sedežev v parlamentu.
PiS je kljub izgubi večine napovedala, da bo poskušala sestaviti vlado pod vodstvom Morawieckega. Poljski predsednik Andrzej Duda, zaveznik PiS, sicer še ni sporočil, ali bo mandat za sestavo vlade najprej podelil PiS kot zmagovalki volitev ali KO kot drugouvrščeni. Se je pa državljanom zahvalil za visoko volilno udeležbo, ki je bila nekaj več kot 74-odstotna.
V skladu s poljsko ustavo mora Duda v 30 dneh po volitvah sklicati sejo parlamenta. Nato ima 14 dni časa, da predlaga kandidata za predsednika vlade, ki mora nato v 14 dneh pridobiti zaupnico v parlamentu, navaja spletni portal Politico. Rezultat volitev bi sicer lahko pomenil preobrat v poljski politiki, od suverenistične vizije razvoja države k bolj proevropski.
Zanimivo: Poleg volitev je v nedeljo na Poljskem potekal tudi posvetovalni referendum, na katerem so Poljaki glasovali o tem, ali se strinjajo s privatizacijo podjetij v državni lasti, zvišanjem upokojitvene starosti na 67 let, odstranitvijo ovir na poljski meji z Belorusijo in solidarnostno shemo EU o prerazporejanju migrantov. Rezultat referenduma je zaradi prenizke udeležbe neveljaven, je danes sporočila poljska volilna komisija.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Slovenijo. Valentina Prevolnik Rupel je uradno prevzela posle ministrice za zdravje. V visokošolskem sindikatu so po objavi vladnih usmeritev za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za leto 2024/2025 opozorili, da vlada s tem univerzam odreja, kje morajo zvišati in kje znižati število vpisnih mest, kar ocenjujejo kot hud poseg v avtonomijo univerz. Po zagotovilih ministrstva pa zavodov ne silijo v zniževanje ali zviševanje števila vpisnih mest. Tudi po mnenju ljubljanske in mariborske univerze gre za poseg v avtonomijo univerz. Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa se je udeležila vrha berlinskega procesa. Ob robu je s francosko državno ministrico za Evropo Laurence Boone in črnogorskim premierjem Dritanom Abazovićem podpisala tudi Sporazum o ustanovitvi Centra za kibernetsko zmogljivost na Zahodnem Balkanu. Kasneje so poslanci državnega zbora (DZ) sprejeli sklep o začetku postopka za spremembo ustave, ki pristojnost imenovanja sodnikov z DZ prenaša na predsednika republike in spreminja sestavo sodnega sveta. Potrdili so tudi osnutek ustavnega zakona in stališče ustavne komisije o njem.
Fiskalni svet je v oceni proračunskih dokumentov za 2024 in 2025 zapisal, da javnofinančna politika ostaja ekspanzivna in prociklična. To je neustrezno, ne zagotavlja spoštovanja fiskalnih pravil in je v luči boja proti inflaciji v nasprotju z zaostreno denarno politiko Evropske centralne banke (ECB), je opozoril. Medtem so finančni ministri EU potrdili slovenski spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, ki obsega 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 1,07 milijarde evrov posojil. Konec tedna pa je vlada sprejela uredbi glede regulacije cen energije v prihodnjem letu. S prvo je regulacijo cen elektrike za gospodinjstva na trenutni ravni podaljšala za celotno 2024, bodo pa zamejene cene po novem veljale za 90 odstotkov porabe, ne več za celotno. Za gospodinjstva bo za čas kurilne sezone še naprej regulirana tudi cena plina.
Sprehodimo se še v tujino. Humanitarne razmere v Gazi so bile zaradi blokade, ki jo je uvedel Izrael po napadu Hamasa, vse slabše. V napadu na tamkajšnjo bolnišnico je umrlo več kot 400 ljudi, Izrael odgovornost zanj zavrača. V Italiji je potekala splošna stavka, ki je v Rimu in nekaterih drugih mestih okrnila javni promet, odpovedati so morali tudi nekatere lete. Sindikati so k stavki, ki med drugim poteka tudi v šolah in bolnišnicah, pozvali pred nedeljsko prvo obletnico vlade premierke Giorgie Meloni. Voditelji enajstih strank so v četrtek podpisali koalicijski sporazum, na podlagi katerega naj bi Črna gora po junijskih predčasnih volitvah končno dobila novo vlado. Kljub zaskrbljenosti ameriških in evropskih partnerjev bodo v vladi mandatarja Milojka Spajića tudi stranke nekdanje proruske in prosrbske Demokratske fronte (DF).
Na parlamentarnih volitvah v Novi Zelandiji je desnosredinska Nacionalna stranka pod vodstvom Chrisa Luxona premagala laburiste premierja Chrisa Hipkinsa, ki je že priznal poraz. Za večino v parlamentu bo moral Luxon oblikovati koalicijo. Skupna izjava voditeljev ZDA in EU po vrhu v Washingtonu priznava, da se niso uspeli dogovoriti glede ukinitve carin na aluminij in jeklo, ki so bile uvedene v času prejšnjega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Poudarja pa izboljšanje sodelovanja na številnih drugih področjih, na čelu z odgovorom na vojni v Ukrajini in Izraelu. Če smo že pri ZDA, republikanski kongresniki so se po tretjem neuspešnem poskusu izvolitve na položaj predsednika predstavniškega doma ameriškega kongresa odpovedali Jimu Jordanu iz Ohia. Dodajmo še, da so ZDA uvedle sankcije proti štirim podjetjem, povezanim s predsednikom Republike Srbske Miloradom Dodikom in njegovima otrokoma Igorju ter Gorici Dodik. Končajmo pa z novico, da so Avstralci na referendumu zavrnili večje pravice za aborigine in možnost, da bi jih kot avtohtone prebivalce vključili v ustavo ter jim omogočili neposreden vpliv na odločitve vlade. Proti je glasovalo 59 odstotkov volivcev.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Comments