Kako si kaj? Delovno? Poletno? Upamo, da slednje. Minuli teden je bil kljub dopustniškemu času precej napet. Začel se je z atentatom na nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, zaključil pa s požari na Krasu. No, dogajalo se je še marsikaj drugega. Če te zanima, kaj, pokukaj malo nižje.
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Požar na Krasu
Ključno: Na Krasu je dve leti po katastrofalnih požarih znova izbruhnil večji požar, pri gašenju pa so prvič uporabili novi letali air tractor.
Podrobno: Še v ponedeljek je odmevala novica, da intenzivno poteka obnova območij na Krasu, ki so jih pred dvema letoma zajeli ognjeni zublji. V obnovo gozdov so doslej vložili skoraj pol milijona evrov in pogozdili okoli 45 hektarjev površin. Dve od štirih letal air tractor, ki jih je država po ognjeni stihiji kupila za gašenje, sta ob obletnici začeli dnevne preventivne prelete zaradi velike požarne ogroženosti naravnega okolja.
V četrtek pa je na Krasu znova zagorelo. Ogenj je izbruhnil v bližini naselja Škrbina v neposredni bližini pogorišča izpred dveh let. Zaradi močnega vetra se je razširil po pobočju Trstelja in sosednjega Kačnika. Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je aktiviral državni načrt zaščite in reševanja. Pri gašenju so prvič aktivirali tudi letali air tractor, ki ju je vlada kupila pred letom dni. Tako so prvi v samostojni Sloveniji požar gasili z lastnimi namenskimi letali. Pri gašenju je sodelovalo več kot 350 gasilcev, pomagali so tudi helikopterji in dron. Ogenj je zajel okoli 150 hektarjev površin in do konca dneva še ni bil pogašen, a se ni več širil in, kot je povedal operativni vodja na intervenciji Blaž Rogelja, je v petek bil popolnoma pod nadzorom. Na območje sta prispela tudi predsednik vlade Robert Golob in generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin.
Zanimivo: Mimogrede, prejšnjo soboto so del države znova zajele nevihte s točo. Tokrat je bilo najhuje na območju občine Slovenska Bistrica, kjer je klestila tudi za jabolko velika toča. Na Štajerskem so zabeležili 509 dogodkov, od tega 231 na Bistriškem. Najbolj je bilo prizadeto širše območje mesta Slovenska Bistrica ter krajevnih skupnosti Zgornja Ložnica in Vrhole Preloge. V nedeljo pa je zagorelo v skladišču lokala Alaya na portoroški plaži. Gasilcem je uspelo velik požar, zaradi katerega so morali za dlje časa zapreti tudi cesto v Portorožu, omejiti, tri lažje poškodovane osebe so odpeljali v bolnišnico.
Premiki na pogajanjih s sindikati
Ključno: Vlada in sindikati javnega sektorja so uskladili nekaj ključnih zadev, na pogajanjih z zdravniki pa pol leta po začetku stavke ni napredka.
Podrobno: V sredo so pristojna ministra ter vodji pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja podpisali dokument o doslej usklajenih vprašanjih na plačnih pogajanjih. Med drugim so se dogovorili o usklajevanju plač z inflacijo, kriterijih za letni dopust in načinu prehoda na nov plačni sistem. Implementacija slednjega se bo začela 1. januarja 2025 in bo zaključena 1. januarja 2028. Ob vstopu v nov sistem noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače, nižje od minimalne. Plače bi se v povprečju dvignile za 25 do 30 odstotkov, dvig bi razdelili na šest obrokov. Na novi plačni lestvici je med najnižjo in najvišjo plačo predvideno razmerje ena proti sedem. Do dodatnih pet dni dopusta bi bili po novem upravičeni ob dopolnjenem 55. letu in ne ob 50. letu starosti kot doslej.
Minulo nedeljo pa smo izvedeli, da na ministrstvu za zdravje pod vodstvom Valentine Prevolnik Rupel pripravljajo 12 zakonskih predlogov. Med njimi je novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero bodo zagotovili tudi solidarnost obveznega zdravstvenega prispevka po enem od več možnih scenarijev. Poleg tega je ministrstvo za zdravje je v uradnem listu objavilo pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Po pravilniku, ki začne veljati s 1. avgustom, bodo izvajalci na proste termine naročali tiste, ki glede na nujnost obravnave čakajo najdlje.
Zanimivo: Minilo je pol leta od začetka stavke Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides. Vladna in sindikalna stran v vsem tem času nista našli sprejemljive rešitve za sklenitev stavkovnega sporazuma in končanje doslej najdaljše stavke slovenskih zdravnikov.
Državni zbor sprejel vrsto novosti
Ključno: Državni zbor (DZ) je sprejel interventni zakon o ukrepih za optimizacijo postopkov na upravnih enotah, zakon o začasnih ukrepih za boljše kadrovske in delovne pogoje ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, zakonske spremembe za pomoč slovenskim ribičem in novelo zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov.
Podrobno: Zakon o ukrepih za optimizacijo postopkov na upravnih enotah odpravlja krajevno pristojnost pri izdaji bivalnih in delovnih dovoljenj tujcem ter poenostavlja zaposlovanje tujcev. Omogoča tudi, da lahko tujci po pridobitvi začasnega dovoljenja delajo in prebivajo v Sloveniji, medtem ko bo še teče postopek na upravni enoti. Na ministrstvu za javno upravo pravijo, da je primarni cilj zakona razbremenitev upravnih enot, kritiki pa opozarjajo, da odpira prostor za takojšnje zaposlovanje poceni tuje delovne sile in izkoriščanje delavcev.
Zakon o začasnih ukrepih za boljše kadrovske in delovne pogoje ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe omogoča sofinanciranje pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije in stroške za pridobitev izobrazbe zaposlenega za potrebe izvajalca. Poleg tega uvaja sistem kadrovskih štipendij, določa integracijske programe ob zaposlitvi ljudi brez slovenskega državljanstva, zavod za zaposlovanje pa bo nudil podporo pri zaposlovanju tujcev.
Ribičem bo z zakonskimi spremembami zagotovljeno nadomestilo za izpad dohodka zaradi oviranega ribolova, pa tudi povračilo glob za kazni, ki jim jih Hrvaška izdaja zaradi ribolova v delu morja, ki po arbitraži sicer pripada Sloveniji. Po noveli zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 pa bo družba za svetovanje in upravljanje (DSU) med drugim prevzela postopke za odkup in odstranitev ogroženih ter gradnjo nadomestitvenih objektov.
Govora je bilo tudi o noveli zakona o parlamentarni preiskavi pa prinaša večjo zaščito preiskovancev, vendar je v petek državni svet (DS) je z 18 glasovi za, 11 proti in enim vzdržanim podprl predlog komisije DS za državno ureditev in izglasoval odložilni veto na novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga je DZ sprejel v ponedeljek. Pomisleki DS se nanašajo tako na postopek sprejemanja novele po skrajšanem postopku kot tudi na njeno vsebino. DZ mora o noveli zakona ponovno glasovati na prvi naslednji seji, predvidoma bo to po parlamentarnih počitnicah.
Zanimivo: Poslanci opozicijskih SDS in NSi so v parlamentarni postopek vložili zahtevo za začetek nove parlamentarne preiskovalne komisije o ugotavljanju in oceni dejanskega stanja zaradi ogrožanja energetske neodvisnosti Slovenije. Pod drobnogled želijo vzeti delovanje energetskih podjetij v državni lasti v zadnjih desetih letih.
Poskus atentata na Trumpa
Ključno: Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je bil tik pred konvencijo, na kateri je uradno postal republikanski kandidat na predsedniških volitvah, tarča poskusa atentata.
Podrobno: Prejšnjo soboto je bil nekdanji predsednik ZDA Donald Trump žrtev poskusa atentata. Med predvolilnim zborovanjem v Pensilvaniji je nanj streljal 20-letnik, pri tem je krogla oplazila uhelj. Napadalca je tajna služba ubila, poleg njega je umrla še ena oseba, dve sta bili huje ranjeni. Trumpa so še isti dan odpustili iz bolnišnice.
Dodajmo, da je v ponedeljek Trump sporočil, da je ob vnovični kandidaturi za predsedniški položaj njegov podpredsedniški kandidat senator iz države Ohio J.D. Vance. Ta zagovarja podobna stališča kot Trump. Zvezna sodnica Aileen Cannon pa je zavrnila kazenski postopek proti Trumpu zaradi zaupnih dokumentov, ki jih je po izteku mandata odnesel iz Bele hiše. Tožbo je zavrgla po sklepu, da je imenovanje posebnega tožilca Jacka Smitha v nasprotju z ustavo. Nato je Trump v četrtek z govorom ob koncu nacionalne konvencije republikancev sprejel predsedniško nominacijo stranke. V govoru je obljubil, da bo v primeru izvolitve predsednik vseh Američanov, opisal je tudi sobotni poskus atentata. V značilnem slogu pa je ostro kritiziral nezakonito priseljevanje, zunanjo politiko trenutne vlade in Kitajsko. Na konvenciji se mu je pridružila tudi soproga Melania Trump.
V nedeljo je v odzivu na atentat na Trumpa ameriški predsednik Joe Biden pozval k znižanju politične temperature ter enotnosti. Nato je sredi tedna Bela hiša potrdila, da je bil Biden pozitiven na testu za covid- 19, a ima blage simptome. Biden je sicer v intervjuju prvič omenil možnost odstopa od predsedniške kandidature, če bi zdravniki potrdili, da je resno zbolel. Po nekaterih poročilih, da se z družino pogovarja o možnosti odstopa od predsedniške tekme, je Biden sicer sporočil, da vztraja, in napovedal zmago proti Trumpu na volitvah 5. novembra. Biden, ki v Delawaru okreva po covidu-19, je še sporočil, da bo z novim tednom nadaljeval kampanjo.
Zanimivo: Predsednica republike Nataša Pirc Musar, premier Robert Golob in ministrstvo za zunanje in evropske zadeve so obsodili sobotni poskus atentata na Trumpa. Poudarili so, da je nasilje v kakršnikoli obliki nesprejemljivo.
Drugi mandat na čelu Evropske komisije za von der Leyen
Ključno: Evropski parlament je na ustanovnem zasedanju za svojo predsednico izvolil Roberto Metsolo, Ursulo von der Leyen pa potrdil za drugi mandat na čelu Evropske komisije.
Podrobno: V torek so evropski poslanci na tajnem glasovanju vnovič izvolili Metsolo (EPP) za predsednico Evropskega parlamenta. Za njeno izvolitev je glasovalo 562 poslancev. V četrtek pa je Evropski parlament na tajnem glasovanjem s 401 glasom za in 284 proti ter 15 vzdržanimi podprl imenovanje von der Leyen za predsednico Evropske komisije za še en mandat. Von der Leyen se je v nastopu v parlamentu zavzela se je za vzpostavitev prave obrambne EU, izpostavila je krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva ter napovedala dogovor za čisto industrijo v prvih stotih dneh novega mandata.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar, premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon so von der Leyen čestitali za ponovno izvolitev na položaj predsednice Evropske komisije. Ob tem so poudarili, da se veselijo nadaljnjega plodnega sodelovanja v korist Evrope in njenih prebivalcev. Slovenski poslanci so bili v odzivih na ponovno izvolitev von der Leyen zadržani, nekateri tudi ostri. Od nje pričakujejo predvsem izpolnjevanje danih zavez in napovedujejo bdenje Evropskega parlamenta nad delom komisarske ekipe pod njenim vodstvom.
Dodajmo, da je Kaja Kallas odstopila kot premierka Estonije, potem ko so jo konec junija voditelji držav članic EU predlagali za novo visoko zunanjepolitično predstavnico unije. Na položaju premierke namerava ostati, dokler ne bo prisegla nova vlada.
Zanimivo: Medtem je Evropski parlament podprl resolucijo, s katero je ob začetku novega mandata potrdil podporo Ukrajini in pozval članice EU k povečanju vojaške pomoči tej državi, obenem pa obsodil nedavni obisk madžarskega premierja Viktorja Orbana v Moskvi. Evropski komisarji pa se zaradi tega omenjenega Orbanovega obiska v Moskvi ne bodo udeleževali neformalnih zasedanj v organizaciji madžarskega predsedstva Sveta EU. Ob tem Evropska komisija ne bo obiskala Madžarske.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Prejšnjo soboto je premier Robert Golob za Delo dejal, da odločitev o predvidenem nakupu vojaških vozil od finske Patrie še zdaleč ni sprejeta. Pojasnil je, da bo to v prvi vrsti odločitev prihodnjega ministra ali ministrice za obrambo in stvar vojaške stroke, medtem ko mora politika zagotoviti transparentnost posla. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer se je z delegacijo iz Geoplina srečal z vodilnimi predstavniki Azerbajdžana na področju energetike. Geoplin in družba Socar sta ob tem podpisala memorandum o sodelovanju glede dobav zemeljskega plina, ki po navedbah Geoplina odpira pot za nadaljnje sodelovanje na področju oskrbe s plinom in s tem zanesljive energetske oskrbe.
Evropska komisija je objavila seznam infrastrukturnih projektov, izbranih na zadnjem pozivu za sofinanciranje z nepovratnimi sredstvi EU iz mehanizma za povezovanje Evrope. Med projekti jih je sedem v Sloveniji. Dva se nanašata na nadgradnjo proge Ljubljana-Divača. Skupaj je Evropska komisija na razpisu za izvedbo projektov v Sloveniji namenila nekaj več kot 66 milijonov evrov. Mimogrede, slovenski evroposlanci bodo v novem mandatu najbolje zastopani v parlamentarnem odboru za notranje zadeve, v katerem bodo Branko Grims iz EPP, Matjaž Nemec iz vrst S&D ter Irena Joveva iz liberalcev. Nemec bo še član odbora za proračun, Joveva pa odbora za zaposlovanje, v katerem bo tudi Romana Tomc iz EPP. Milan Zver iz EPP bo član odbora za okolje, Matej Tonin prav tako iz EPP pa bo v odboru za industrijo. Zala Tomašič (EPP) bo članica odbora za kulturo in izobraževanje, poslanec liberalcev Marjan Šarec odbora za promet in turizem, Vladimir Prebilič iz Zelenih pa odbora za regionalni razvoj.
Golob in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta ob robu vrha Evropske politične skupnosti v Oxfordu podpisala sporazum o sodelovanju na področju varnosti in dolgoročni podpori med državama za obdobje desetih let. Slovenija se s sporazumom zavezuje, da bo Ukrajini še naprej nudila varnostno in obrambno podporo. Golob se je ob robu vrha Evropske politične skupnosti srečal tudi z gostiteljem, britanskim kolegom Keirom Starmerjem, s katerim sta se zavzela za krepitev sodelovanja na področju kazenskega pregona in boja proti organiziranemu kriminalu. Ob tem je Golob opravil pogovor z norveškim kolegom Jonasom Gahrom Storejem in skupaj z njim vodil okroglo mizo na temo energije in povezljivosti v Evropi, poleg tega pa je opravil še več drugih bilateralnih srečanj. Na vrhu Evropske politične skupnosti so sodelujoče države izrazile nadaljnjo podporo Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo, Starmer pa je napovedal krepitev sodelovanja z evropskimi partnericami v boju proti nezakonitim migracijam.
Provincial slovenskih jezuitov Miran Žvanut se je odzval na pozive žrtev spolnih zlorab, naj se iz cerkva odstranijo mozaiki patra Marka Rupnika, ki ga bremenijo obtožbe o spolnih zlorabah. Kot je dejal, mu ni znano, da bi se tudi v Sloveniji odločalo o tej pobudi. Pred tem so v Lurdu sklenili, da Rupnikovi mozaiki na Baziliki Rožnega venca v Lurdu ne bodo več osvetljeni. V 73. letu starosti pa se je po težki bolezni poslovila humanitarka in dolgoletna predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje Anita Ogulin.
Gremo še v tujino. Na tisoče naprav z operacijskim sistemom Windows po svetu se je soočalo s težavami ob zagonu, kar je vplivalo na poslovanje bank, letališč, medijskih hiš in drugih podjetij. Med drugim so bili odpovedani številni leti, organizatorji prihajajočih olimpijskih iger v Parizu so imeli težave z akreditacijami. Razlog za t. i. modri zaslon smrti naj bi bila pomanjkljiva posodobitev antivirusnega programa podjetja za kibernetsko varnost CrowdStrike. Težave so imele tudi organizacije in podjetja z računalniki z operacijskim sistemom Windows v Sloveniji.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v torek sprejel odstop premierja Gabriela Attala, ki pa bo do nadaljnjega skupaj s svojo vlado opravljal tekoče posle. Francoska narodna skupščina pa je v četrtek na prvem zasedanju po nedavnih parlamentarnih volitvah za predsednico znova izvolila Yael Braun-Pivet iz stranke Preporod. Z 220 glasovi je bila izvoljena šele v tretjem krogu, v katerem ni bila več potrebna absolutna večina 289 glasov. S tem se je znova pokazala razdrobljenost parlamenta.
Izraelski parlament je v četrtek sprejel resolucijo, s katero je zavrnil priznanje Palestine. Podprle so jo tako stranke koalicije premierja Benjamina Netanjahuja kot opozicijska stranka Benija Ganca. EU je obžalovala resolucijo, ki jo je sprejel izraelski parlament in z njo izrazil nasprotovanje ustanovitvi palestinske države, tudi če bi bil to del dogovora z izraelskimi oblastmi. Kot je sporočil urad visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella, je rešitev dveh držav edina trajno vzdržna rešitev, ki bo zagotovila mir in varnost na Bližnjem vzhodu. Obene so Evropska komisija in palestinske oblasti določile strategijo za dolgoročnejšo mednarodno finančno podporo Palestinski upravi, ki vsebuje tudi kratkoročno pomoč v višini 400 milijonov evrov do septembra letos. Strategija obenem vključuje večletni program za okrevanje in odpornost palestinskih ozemelj, so sporočili iz Bruslja.
Dodajmo, da sta Ukrajina in Češka med obiskom ukrajinskega premierja Denisa Šmihala sklenili dogovor o skupni proizvodnji avtomatskih pušk in streliva v Ukrajini, v okviru katerega bo med drugim tam zgrajena nova tovarna streliva. Omenimo še, da je bilo v strelskem napadu v Omanu v bližini šiitske mošeje ubitih šest ljudi, skoraj 30 pa je bilo ranjenih. Napad velja za enega redih izbruhov nasilja v eni od sicer stabilnejših držav na Bližnjem vzhodu.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Comments