Oj! Kako si? Se veseliš poletja, ki je pred vrati? Otožno opazuješ, kako dežne kaplje polzijo po hladnem oknu? No, odvisno od dneva in kraja ... Kakorkoli, upamo, da te branje novega nabora petih najpomembnejših novic minulega tedna nekoliko razvedri (no, ali pa vsaj informira na način, ki ti je najbolj po godu). Če te zanima več, ne pozabi pokukati še v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet.gledaš skozi
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo vzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).
Morebitna uvedba javnih kuhinj ne pomeni ukinitve študentskih bonov
Ključno: Vlada razmišlja o vzpostavitvi javnih študentskih menz, obtem pa je Študentska organizacija Slovenije začela zbirati podpise pod peticijo proti ukinitvi sistema subvencionirane študentske prehrane.
Podrobno: Torej, v ŠOS so navedli, da vlada z vzpostavitvijo menz razmišlja o odpravi sistema subvencionirane študentske prehrane, kar gre ŠOS-u v nos.
Kakorkoli, Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so nad peticijo presenečeni. Povedali so, da ŠOS v njej zavajajoče izjavlja, da namerava vlada Republike Slovenije ukiniti subvencionirano študentsko prehrano. Na ministrstvu za razpisa za izbiro ponudnikov za subvencioniranje študentske prehrane objavili tako za leto 2023 kot za leto 2024. Med drugim so poudarili, da vlada in ministrstvo namere ukinitve subvencioniranja študentske prehrane nikoli nista izrazila. Zavzemajo pa se, da bi kakovostna študentska prehrana ponovno postala bolj dostopna vsem študentkam in študentom, ki so jim trenutno pogosto na voljo ponudniki hitre prehrane. Tako podpirajo razpravo o predlogih za prenovo sistema študentske prehrane - tudi uvedbo sistema javnih kuhinj - ob tem pa poudarjajo, da to ne pomeni, da bi z njihovo uvedbo sledila ukinitev sedanjega sistema študentskih bonov.
Zanimivo: Študentski poslanski klub Glas je januarja opozarjal ravno, da so boni zastarel sistem in da je treba zagnati študentske menze, ki naj bodo izključene iz delovanja prostega trga, ki določa visoke cene. Navedli so tudi dve raziskavi, ki sta jih lista Fodem FDV in lista Možgani MF izpeljali med 5. in 17. januarjem. Rezultati so pokazali na skrb vzbujajoče stanje pri prehranjevanju študentov. Od skoraj 2500 študentov jih, sodeč po omenjeni raziskavi, kar 37 odstotkov svojo prehrano ocenjuje kot nezadostno pestro, 27 odstotkov kot zadostno pestro, preostali pa se vidijo nekje v sredini.
Obilno deževje vodilo tudi do plazov
Ključno: Obilno deževje v severovzhodni Sloveniji je povzročilo naraščanje rek in zemeljske plazove.
Podrobno: Močne padavine so zajele območje severovzhodne Slovenije, kar je povzročilo naraščanje rek in vodotokov, sprožili so se tudi novi zemeljski plazovi. V južnem delu države sta se razlivali reki Krka in Kolpa. Nato se je deževje, ki je za več dni zajelo državo, umirilo. Najhujše posledice je pustilo na vzhodu države. Poplavljali so številni manjši vodotoki in reke v severovzhodni Sloveniji ter Krka. Na Severovzhodnem delu Slovenije se je sprožilo več 100 plazov, samo v mariborskem regijskem centru, kamor sodi 18 občin, 200. Najhuje je bilo na območju od Ormoža do Šentilja, kjer je na pomoč priskočila tudi Slovenska vojska. Več družin je moralo zapustiti svoje domove in nekatere hiše so tako poškodovane, da jih ne bo mogoče sanirati.
Minister za obrambo Marjan Šarec si je ogledal razmere na terenu in obtem je izrazil zadovoljstvo s hitrostjo in učinkovitostjo ukrepanja. Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan pa je v izjavi po obisku pri Forminu dejal, da je že jasno, da bo škoda po ujmi presegla zakonsko določeno mejo.
Zanimivo: Vremenske ujme pa so povzročale težave tudi drugod. V Emiliji - Romanji na severu Italije se kljub boljšemu nedeljskemu vremenu še naprej borijo s poplavami, ki so zahtevale najmanj 14 smrtnih žrtev, več ljudi pa še pogrešajo. Z visokimi vodnimi gladinami so se spopadali tudi na Hrvaškem, v BiH-u in Srbiji.
Urad za preprečevanje pranja denarja: ena najobsežnejših preiskav doslej, sprožena na podlagi anonimke
Ključno: V času vlade Janeza Janše je potekala ena najobsežnejših preiskav urada za preprečevanje pranja denarja. Tedanjega direktorja urada Damjana Žuglja naj bi zdaj zaradi suma zlorabe položaja preiskovala policija in tožilstvo. Urad je na podlagi kratke anonimke v treh tednih bankam poslal 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov.
Podrobno: Ok, počasi. Kot poročajo na N1, je urad za preprečevanje pranja denarja med 25. novembrom in 13. decembrom 2021 bankam poslal 238 zahtev za vpogled v 195 bančnih računov 107 ljudi in podjetij v Sloveniji (to so storili, ker so dobili kratko anonimno prijavo).
Na Žugljevem seznamu za pregled so bili vsi bančni računi, ki jih ima v Sloveniji solastnik skupine United, del katere je tudi N1, Dragan Šolak. Med drugim so pregledali tudi bančne račune njegove družine, pa račune vseh njegovih podjetij v Sloveniji in še osebne bančne račune vseh odgovornih fizičnih oseb v teh podjetjih. Pregledali so tudi račune odgovornih oseb v vseh firmah, ki jih je od leta 2007 kupoval Telemach, račune sedanjega in še treh nekdanjih direktorjev Telemacha (ter drugih nosilcev pomembnih poslovnih funkcij v tem podjetju). Pregledali pa so tudi osebni bančni račun Branka Čakarmiša iz Pro Plusa, ki ima v lasti Pop TV in Kanal A.
Na podlagi zbranih podatkov iz bančnih računov sta nato Žugelj (v času prve Janševe vlade direktor agencije za trg vrednostnih papirjev, v času tretje pa direktor urada), in Simon Starček (namestnik direktorja finančne uprave, član SDS) podpisala tudi kazensko ovadbo zoper več kot deset fizičnih in pravnih oseb. Poslala sta jo Petri Grah Lazar, tedanji direktorici NPU, ki je ta položaj zasedla v času Janševe vlade. Nekaj mesecev kasneje pa so kriminalisti NPU pristojno državno tožilstvo obvestili, da v ovadbi očitanih sumov kaznivih dejanj niso mogli potrditi. Tožilstvo je zatem marca letos ovadbo v celoti zavrglo.
Zanimivo: Ob razkritju so v koaliciji izpostavili, da je bil zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma sprejet tik pred koncem mandata prejšnje Janševe vlade. Pri tem je več koalicijskih poslancev komentiralo, da je šlo za manever za politično obračunavanje. Janša je navedbe zavrnil kot absurdne. Žuglja sicer zaradi suma zlorabe uradnega položaja preiskuje Nacionalni preiskovalni urad. Po poročanju N1 naj bi policija in tožilstvo vodila preiskavo v smeri, ali je Žugelj s sprožitvijo ene najobsežnejših preiskav v zgodovini urada morebiti kršil zakon, zlorabil položaj in državno institucijo.
ZDA zmanjkuje časa za rešitev problema o dovoljeni meji javnega dolga
Ključno: Ameriški predsednik Joe Biden je odpovedal načrtovani obisk Avstralije in Papue Nove Gvineje, da bi se osredotočil na pogovore o dovoljeni meji javnega dolga, saj ZDA grozi katastrofalna neizpolnitev obveznosti, če do 1. junija ne bo dosežen dogovor. Bela hiša in republikanci v kongresu so v sporu glede tega, koliko si lahko vlada izposodi.
Podrobno: Torej ... Za razumevanje te teme moraš o političnem sistemu ZDA vedeti dve ključni stvari. Prvič, za svoje delovanje potrebuje veliko denarja - in če ga kongres ne financira, se vse skupaj zapre (razen oboroženih sil, policije in gasilcev, varovanja meje in kontrolorjev zračnega prometa). Drugič, obstaja omejitev, koliko denarja si lahko vlada ZDA izposodi za odplačilo javnega dolga. Če bo znesek dolga države dosegel to mejo, lahko ZDA ne poravnajo obveznosti in povzročijo zgodovinsko finančno krizo ... Razen če kongres dvigne dovoljeno mejo javnega dolga.
Ti dve ključni stvari sta zdaj še posebej pomembni, saj so ZDA v začetku letošnjega leta dosegle dovoljeno mejo javnega dolga. Ta trenutno znaša 31,4 milijarde dolarjev. V mesecih, ki so minili od takrat, je ministrstvo za finance uporabilo vrsto "izrednih ukrepov", da bi še naprej plačevalo račune, vendar to ni trajna rešitev. Pričakuje se, da bo finančnemu ministrstvu v naslednjih nekaj tednih zmanjkalo denarja.
Zanimivo: Biden je pred odhodom na Japonsko, kjer se je udeležil vrha držav G7, izrazil prepričanje, da bo ZDA uspelo doseči dogovor o povišanju zgornje dovoljene meje javnega dolga, s čimer bi se država izognila plačilni nesposobnosti.
Beograd: najbolj množični shod proti nasilju doslej
Ključno: V Beogradu je bil najbolj množični shod proti nasilju doslej. Šlo je za tretji protest, ki je potekal na poziv proevropske opozicije po smrtonosnih napadih v začetku meseca.
Podrobno: Protestniki so se sprva zbrali pred parlamentom, kjer je potekala razprava o vladnem poročilu o varnostnih razmerah v Srbiji po dveh strelskih napadih. Nato so se odpravili na most Gazela in zaustavili promet.
Udeleženci protesta so srbskega predsednika Aleksandra Vučića znova pozvali k odstopu. Zahtevali pa so tudi odstavitev notranjega ministra Bratislava Gašića in direktorja varnostno-obveščevalne agencije Bia Aleksandra Vulina ter sprejetje odstopa ministra za izobraževanje Branka Ružića. Prav tako so zahtevali odvzem nacionalnih frekvenc provladnima komercialnima televizijama Pink in Happy. V odgovor na dogajanje je Vučić opozicijo znova obtožil, da nedavna strelska napada v Srbiji "zlorablja" za nabiranje točk. Napovedal je tudi svoj protest.
Zanimivo: No, ne zanimivo. Žalostno. Osvežimo spomin. V napadu 3. maja je 13-letni učenec na svoji osnovni šoli v Beogradu ubil devet učencev in varnostnika. Dan kasneje pa je 20-letnik v treh vaseh blizu Mladenovca ubil osem ljudi, večinoma mladih.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Pojdimo najprej v Slovenijo. Nekdanji premier in predsednik stranke SDS Janez Janša se je na vladno ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja odzval s tvitom, v katerem je napovedal državljansko vojno. Ministrstvo za pravosodje je po besedah ministrice Dominke Švarc Pipan zaradi tega naznanilo sume kaznivih dejanj. Amnesty International Slovenije nadaljuje zbiranje podpisov pod peticijo, s katero vlado pozivajo k pripravi zakonskih ukrepov, ki bodo omogočili povrnitev statusa in popravo krivic vsem izbrisanim. Omenimo še, da se kljub temu, da je nedavni rebalans proračuna zmanjšal luknjo v slovenskem proračunu za leto 2023, stopnjujejo bojazni, da se bo (poenostavljeno povedano) ponovil scenarij, podobnem tistemu, ki smo ga občutili v zadnji finančni krizi leta 2008 - čeprav naj kriza tokrat ne bi bila tako huda, kot je bila takrat.
Sprehodimo se še v tujino. V zadnjem času vse več zveznih držav v ZDA poskuša omejiti pravice transspolnih otrok. Npr., nekatere so sprejele zakone, ki transspolne otroke silijo, da uporabljajo kopalnice v skladu s spolom, ki jim je bil dodeljen ob rojstvu. Nekatere pa so sprejele zakone, ki posegajo v zdrastvo - Teksas je v minulem tednu izglasoval zakon o prepovedi transspolne zdravstvene oskrbe otrok. Predlog zakona bi zdravniku preprečil opravljanje mastektomij ali operacij, ki bi sterilizirale otroka ali odstranile sicer zdravo tkivo ali dele telesa, ali predpisovanje zdravil, ki bi povzročila določeno vrsto neplodnosti. Predlog zakona sicer vključuje omejeno izjemo za transspolne otroke, ki že prejemajo terapijo, vendar od teh pacientov zahteva, da se "odvadijo" od zdravil.
V Turčiji bo po volilnem izidu sledil še drugi krog volitev, saj na nedeljskih (14. 5.) volitvah noben od vodilnih predsedniških kandidatov ni prejel več kot 50 odstotkov glasov. Izid med aktualnim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom (dobil je 49,5 odstotka glasov) in Kemalom Kilicdaroglom (dobil je 45 odstotkov glasov) je bil tesen. Približno 20.000 judovskih ultranacionalistov se je podalo na t. i. pohod zastav skozi Vzhodni Jeruzalem pod izraelsko okupacijo, s katerim proslavljajo obletnico "ponovne združitve" mesta med šestdnevno vojno leta 1967. Več tisoč judovskih Izraelcev je z izraelskimi zastavami korakalo po Vzhodnem Jeruzalemu in vzklikalo "smrt Arabcem". Za konec še en fun fact - pogreb kraljice Elizabete II. je Britance stal 162 milijonov funtov.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Comments