top of page

Tedenskih (s)pet, 13. - 20. 1.

Minuli teden je bil kozmičen. Vesoljski teleskop James Webb je odkril doslej najstarejšo zabeleženo črno luknjo, ki je nastala kmalu po velikemu poku in postavlja pod vprašaj dosedanje ugotovitve v zvezi z oblikovanjem tega vesoljnega pojava. Aja, pa Japonska sonda za raziskovanje Lune (SLIM) je uspešno pristala na Luninem površju in vzpostavila komunikacijo, vendar njene sončne celice ne proizvajajo energije. S pristankom sonde SLIM na Luni je Japonska po ZDA, Rusiji, Kitajski in Indiji postala peta država na svetu, ki je uspešno izvedla zapleten postopek mehkega pristanka na Luni. Poleg tega je proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS) v četrtek poletela raketa s štiričlansko posadko, katere del je tudi turški vojaški pilot Alper Gezeravci. Postal je prvi turški državljan, ki je poletel v vesolje. Gre za komercialno misijo pod vodstvom ameriškega zasebnega podjetja Axiom Space, v kateri sodeluje tudi Evropska vesoljska agencija (ESA). Ampak začnimo mi najprej v Sloveniji.



Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda prihajajoče izpitno obdobje)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če si že čisto preveč zaposlena z okraševanjem drevesca) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!



Zdravniki stavkajo, bolniki čakajo

Ključno: Zdravniški sindikat Fides je po neuspešnih pogajanjih začel in tudi že zaostril stavko. Trajala bo do preklica. Tudi pri sodnikih ni premika, stavko pa so napovedali še tožilci.


Podrobno: Zdravniki in zobozdravniki v javnem sektorju so po opozorilni stavki 9. januarja in potem, ko nov krog pogajanj ni prinesel dogovora, začeli stavkati do preklica. Razlog je neuresničitev vladnih zavez, predvsem glede oblikovanja plačnega stebra za zdravstvo ter odprave plačnih nesorazmerij. V času stavke javno zdravstva izvaja le najnujnejše storitve, izjeme so nosečnice, otroci in starejši. Sindikati, ki združujejo zaposlene v zdravstveni negi, se stavki Fidesa niso pridružili. So pa ob tem sami napovedali možnost zaostrovanja, niso izključili tudi možnosti stavke.Vlada je sicer pripravila nov predlog stavkovnega sporazuma, a ji Fides očita, da jim v zameno za prenehanje stavke ponuja le obljube brez konkretnih jamstev. Zdravstveni inšpektorat je v povezavi s stavko prejel eno prijavo, ki se je nanašala na izvajanje storitev na primarni ravni zdravstvenega varstva, postopek pa še poteka.


Sodni svet je v torek na ustavno sodišče vložil novo zahtevo za oceno ustavnosti določb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki urejajo sodniške plače, s predlogom za določitev načina izvršitve junijske odločbe. V zahtevi so poudarili, da je zaradi že ugotovljene protiustavnosti ogrožena sodniška neodvisnost. V četrtek je še društvo državnih tožilcev Slovenije napovedalo stavko zaradi neuresničitve ustavne odločbe o sodniških plačah, in sicer za 31. januar. Predsednik društva Boštjan Valenčič je povedal, da bodo opravljali le nujne in prednostne zadeve ter zadeve v primerih pred zastaranjem. So pa vlada in sindikati podpisali aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja, s čimer se vnašajo nekatere rešitve iz lanskih stavkovnih sporazumov s Svizom in Visokošolskim sindikatom Slovenije.


Zanimivo: Vlada je za glavnega vladnega pogajalca v pogajanjih s sindikati o prenovi plačnega sistema javnega sektorja imenovala finančnega ministra Klemna Boštjančiča, pogajanja za plačni steber za zdravstvo in socialno varstvo pa bo vodil minister za javno upravo Franc Props. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je v odzivu na zdravniško stavko dejala, da je ta zakonita, a za bolnike ni dobra. Poudarila je, da pogajanja med vlado in zdravniškim sindikatom Fides potekajo, zato je Fides pozvala, naj stavko vsaj zamrzne. V Fidesu pričakujejo udeležbo ministrice na pogajanjih.



Afera sodna stavba

Ključno: Pravosodni ministrici Dominiki Švarc Pipan ministrski stolček maje domnevno preplačana nepremičnina.


Podrobno: Natančneje, v sredo so SDS so napovedali vložitev interpelacije o delu Švarc Pipan. Med drugim ji očitajo "nedvomno objektivno odgovornost" pri domnevnih nepravilnostih nakupa prostorov za stavbo na Litijski cesti v Ljubljani. Ministrstvo namreč ni naročilo svoje preverbe cene stavbe, ampak je sprejelo cenitev v višini 7,7 milijona evrov, ki jo je naročil in plačal prodajalec. Na ministrstvu sicer tečejo pogovori o sprožitvi postopka za ugotovitev ničnosti pogodbe, s prodajalcem so sklenili aneks za izvedbo nove izmere površin in v primeru razhajanja podatkov tudi nove kupnine, poteka pa tudi notranja revizija.



V četrtek je ministrica povedala, da zaradi afere ne razmišlja o odstopu. Kot je dejala, zaenkrat uživa podporo premierja Roberta Goloba, ki tako kot koalicijski partnerji pričakuje pojasnila. V petek je Golob na sestanku s Švarc Pipan in predsednico SD Tanjo Fajon prejel preliminarno poročilo o postopku nakupa omenjene stavbe, ki ga bo ministrica skladno s pričakovanji Goloba še dopolnila. Švarc Pipan je predlagala razrešitev generalnega sekretarja ministrstva Uroša Gojkoviča, do katere je tudi prišlo.


Zanimivo: Ko smo že pri aferah, komisija državnega zbora (DZ) za nadzor javnih financ je obravnavala smotrnost nakupa 13.000 prenosnikov s strani ministrstva za digitalno preobrazbo, od katerih je bilo doslej razdeljenih le 39. Po pojasnilih vladne strani naj bi mehanizem za izposojo računalnikov vzpostavili z novelo zakona o spodbujanju digitalne vključenosti.



Na volitvah v Tajvanu zmagal Ching-te

Ključno: Na predsedniških volitvah v Tajvanu je zmagal kandidat vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP), dosedanji podpredsednik Lai Ching-te. DPP medtem ni uspela obdržati večine v 113-članskem parlamentu, kjer je 52 sedežev dobila opozicijska stranka Kuonmintang.


Podrobno: Peking je Laia pred volitvami označil za "resno nevarnost" in volivce pozval, naj ga ne podprejo. Po razglasitvi volilnih rezultatov pa je Kitajska sporočila, da ti ne bodo spremenili osnovnega okvira in trenda razvoja odnosov ali ovirali neizogibne ponovne združitve Kitajske.

Lai je v govoru po zmagi dejal, da bo ohranjal mir in stabilnost v Tajvanski ožini. Obenem se je zavezal, da bo branil otok pred kitajskimi grožnjami. Dodal je sicer, da si želi tudi sodelovanja s Kitajsko. Tajvansko zunanje ministrstvo pa je pozvalo Peking k spoštovanju volilnega rezultata in "soočenju z realnostjo".



Zanimivo: ZDA so čestitale zmagovalcu volitev, s čimer so vznemirile Peking. Ching-te je po zmagi na sobotnih volitvah sprejel delegacijo iz Washingtona in pozdravil, kot je dejal, trdno partnerstvo otoka z ZDA. Z delegacijo se je sestala tudi odhajajoča predsednica Tsai Ing-wen, ki prav tako goji tesne vezi z Washingtonom.



Razmere na širšem območju Bližnjega vzhoda se še naprej zaostrujejo

Ključno: Iran je napadel cilje v Siriji, Iraku in Pakistanu, ameriške in britanske sile pa so nadaljevale napade na hutijske cilje. Hutiji so napadali ladje v Rdečem morju.


Podrobno: Najprej spomnimo, Jemenski hutiji so prejšnji petek napade ameriške in britanske vojske na njihove položaje v Jemnu označili za neupravičene ter napovedali, da bodo nadaljevali napade na ladje v Rdečem morju in da so legitimne tarče postali tudi interesi Washingtona in Londona.


V ponedeljek je ameriško tovorno ladjo ob obali Jemna z območja, ki ga nadzirajo uporniški hutiji, zadela balistična raketa. V torek je bila tarča napada grška tovorna ladja. Več napadov je bilo tudi v naslednjih dneh. ZDA in Velika Britanija pa sta nadaljevali zračne napade na hutijske cilje. ZDA so v sredo jemenske hutije ponovno označile za teroristično skupino zaradi številnih napadov na vojaške sile ZDA in mednarodna pomorska plovila v Rdečem morju. Obenem so napovedale nadaljevanje napadov na hutijske cilje v Jemnu.


Jemenski hutiji so v petek sporočili, da so v Adenskem zalivu ponovno napadli ameriško trgovsko ladjo, potem ko so ZDA v četrtek naznanile nadaljevanje napadov na cilje, povezane z njimi. Škode na ladji glede na ameriške navedbe ni bilo. Kitajska je hutije pozvala, naj ustavijo napade na civilna plovila z namenom ohranitve nemotenega pretoka svetovne proizvodnje in dobavnih verig. Več tisoč privržencev hutijev pa je na demonstracijah v prestolnici Sana in mestu Sada na severozahodu države obsodilo napade ZDA in Velike Britanije ter vzklikalo, da ZDA ne bodo ostale nekaznovane.


Iran je izvedel zračni napad na ozemlje Pakistana, v katerem sta bila ubita otroka. Kot trdi, so napadli iransko teroristično skupino Džajš al Adl zaradi njenih nedavnih smrtonosnih napadov v Iranu. Pakistan je v četrtek v odgovor izvedel zračne napade na položaje oboroženih skupin v Iranu. Svet EU je na teroristični seznam unije dodal političnega voditelja palestinskega islamističnega gibanja Hamas Jahjo Sinvarja. S tem ukrepom mu je EU zamrznila premoženje, financirati ali gospodarsko podpirati pa ga ne sme nihče iz unije. Sta se pa Iran in Pakistan po medsebojnih napadih v zadnjih dneh dogovorila, da bosta umirila napetosti.


Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v četrtek zavrnil možnost ustanovitve samostojne palestinske države po koncu vojne v Gazi. Ob tem je vnovič poudaril, da bo Izrael ofenzivo nadaljeval do popolne zmage, uničenja Hamasa in izpustitve talcev. V Washingtonu so izrazili nestrinjanje in dodali, da si vlada predsednika Joeja Bidna ne bo prenehala prizadevati za rešitev dveh držav. EU pa je proti vidnejšemu članu političnega krila palestinskega gibanja Hamas in še petim posameznikom iz Libanona, Sudana in Jordanije uvedla sankcije zaradi financiranja Hamasa. Zamrznili so jim premoženje v EU in jim prepovedali vstop na ozemlje unije.



Zanimivo: Izrael in Hamas sta ob posredovanju Katarja in Francije sprejela dogovor, ki predvideva krepitev dostav humanitarne pomoči v Gazo. Izrael je na to pristal v zameno za zagotovitev, da bodo talci v Hamasovem ujetništvu prejeli zdravila. Zdravila so v sredo prispela v Gazo.



Nato z največjo vojaško vajo po koncu hladne vojne

Ključno: Zveza Nato je napovedala, da bo prihodnji teden začela svojo največjo vojaško vajo po koncu hladne vojne.


Podrobno: V vaji z imenom Steadfast Defender bo sodelovalo 90.000 vojakov iz vseh 31 članic zavezništva in Švedske, ki se bodo več mesecev urili za odvračanje ruske agresije. Sodelovalo bo tudi okoli 200 pripadnikov Slovenske vojske. Ti bodo sodelovali na treh vajah v okviru vaje Neomajni branilec, in sicer na mednarodnih vojaških vajah Zmaj 24, Kobra 24 in Črni labod 24, ki bodo potekale od konca februarja do konca marca na ozemlju Slovenije, Poljske in Madžarske, so za STA pojasnili na ministrstvu za obrambo.


Predsednik vojaškega odbora Nata, admiral Rob Bauer, je ob tem dejal, da se mora tudi civilna družba v članicah zavezništva pripraviti na morebitno vojno z Rusijo. Ob tem je poudaril, da Nato ne išče konflikta, temveč mora biti nanj v primeru napada le pripravljen. Osrednji scenarij vaje naj bi bila simulacija ruskega napada na članice zavezništva, kar bi sicer sprožilo 5. člen severnoatlantske pogodbe o skupni obrambi, po katerem je napad na eno zaveznico napad na vse.


Steadfast Defender bo največja Natova vaja po vaji Reforger iz leta 1988. Sestavljena bo iz več manjših vaj, potekala pa bo na območju od Severne Amerike do Natovega vzhodnega krila v Evropi. V njej bo sodelovalo 50 vojaških plovil, 80 letal in več kot 1100 bojnih vozil.

Nato je od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 izvedel več vojaških vaj. Zadnje največje vaje zavezništva od konca hladne vojne, imenovane Trojni stik (Trident Juncture), so potekale leta 2018, večinoma na Norveškem. V njih je sodelovalo približno 51.000 vojakov, vključno s 232-članskim kontingentom Slovenske vojske.


Zanimivo: Mimogrede, evropski parlament je v resoluciji pozval k ukrepanju v okviru postopka proti Madžarski v skladu s 7. členom Pogodbe EU, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic. Evropsko komisijo so pozvali, naj ponovno preuči odločitev o odmrzniti 10 milijard evrov kohezijskih sredstev Madžarski. Slovenija si ne želi odvzema pravic katerikoli državi, a hkrati EU ne more biti talec ene članice, so glede tega zapisali v kabinetu premierja.



Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Državo je zajelo obilno sneženje. V notranjosti Slovenije je zapadlo od 15 do 30 centimetrov snega, na Primorskem pa je težave povzročala burja. Največ težav je (znova) povzročilo v prometu, posebej na avtocestah, o zamudah pa so poročali tudi v železniškem in letalskem prometu. Pristojni odbor državnega zbora (DZ) je podprl predlog novele zakona o varstvu okolja, ki bo zaostril zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig. Člani odbora so pritrjevali predlagateljem iz civilne družbe, da mora biti zdravje na prvem mestu. Predstavniki gospodarstva so menili, da je predlog neskladen z evropsko zakonodajo.


Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v intervjuju za N1 ocenila, da bi moral premier Robert Golob, če KPK ugotovi kršitev integritete glede domnevnega izvajanja pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in druge na ministrstvu, odstopiti. V Gibanju Svoboda so ocenili, da je s temi izjavami politično posegla v odprt pravni postopek pred KPK. Golob in Pirc Musar sta se nato srečala v sredo in po navedbah kabineta premierja izmenjala poglede na aktualna dogajanja.


V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije med osrednje izzive v letu 2024 uvrščajo zvišanje minimalne plače, ki naj bi bilo vsaj 7,5-odstotno, davčno reformo, dopolnitve zakona o delovnih razmerjih, pokojninsko reformo in ureditev področja zdravstvenega zavarovanja. Iz delodajalskih vrst prihajajo zahteve, naj se minimalne plače ne uskladi za več kot 4,2 odstotka, kolikor je znašala letna inflacija v decembru. Sestali so se notranji ministri Hrvaške, Italije in Slovenije, Davor Božinović, Matteo Piantedosi in Boštjan Poklukar. Strinjali so se, da uspešno sodelujejo pri soočanju z izzivom migracij. Napovedane mešane patrulje treh policij so še v fazi usklajevanja.


Nadaljujmo v tujini. Bivši predsednik ZDA Donald Trump je na strankarskih zborovanjih republikancev za izbiro predsedniškega kandidata v Iowi dobil 51 odstotkov glasov ter prepričljivo premagal guvernerja Floride Rona DeSantis in nekdanjo guvernerko Južne Karoline Nikki Haley. Začel se je Svetovni gospodarski forum. Udeležila se ga je tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Poudarila je nujnost takojšnjega končanja vojne na območju Gaze in zaščite tamkajšnjih civilistov ter se zavzela za rešitev dveh držav. Udeležila se je tudi panela o prihodnosti Zahodnega Balkana ter imela več dvostranskih srečanj.

Evropski parlament je sprejel direktivo o prepovedi zelenega zavajanja in zavajajočih informacij o izdelkih. Z novimi pravili želi Bruselj zagotoviti jasnejše in bolj zaupanja vredno označevanje izdelkov. Organizatorji tekmovanja za pesem Evrovizije pri Evropski radiodifuzni zvezi (EBU) so zavrnili pozive, da bi Izrael zaradi vojne v Gazi izključili iz te glasbene prireditve. K umiku Izraela s tekmovanja so med drugim pozvali predstavniki finske glasbene industrije. Danska kraljica Margareta II. je po 52 letih na prestolu podpisala izjavo o abdikaciji, s tem je njen sin samodejno postal kralj Frederik X. V nagovoru narodu je izrazil upanje, da bo združujoč kralj za prihodnost. Znova je izbruhnil vulkan na jugozahodu Islandije. Oblasti so razglasile izredne razmere, okoli 4000 prebivalcev Grindavika so še pred izbruhom evakuirali. V kraju je lava uničila več hiš. V ponedeljek se je izbruh umiril.



Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre

bottom of page