Začele bomo z, po našem mnenju, ful kjut novico. Slovensko društvo za morske sesalce Morigenos je odprlo Center o delfinih, prvo znanstveno-izobraževalno stičišče, posvečeno morskim sesalcem v Sloveniji. Za javnost bo odprt od 21. junija! Ok, zdaj pa na pet najpomembnejših novic preteklega tedna. Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo doganjane v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo vzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).
Parada ponosa letos s sloganom Več skupnosti, en boj
Ključno: Letošnja parada ponosa je podpornike LGBTIQ+ skupnosti povezala pod sloganom Več skupnosti, en boj. Tradicionalna povorka, v kateri je po navedbah organizatorjev sodelovalo 3500 ljudi, je sklenila večdnevno festivalsko dogajanje.
Podrobno: Parada ponosa je minila v znamenju pozivov k solidarnosti in skupnemu boju za človekovo dostojanstvo povsod po svetu. Na Kongresnem trgu v Ljubljani je zbrane prvič nagovorila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar in parado označila kot priložnost za spodbujanje sprememb v družbi in opomin, da je še vedno potrebno opraviti veliko dela, da bi zagotovili enakost za vse.
Zanimivo: Mavrični mesec pa na žalost ni brez nasilja. Na primer, v petek so vandali razbili okno ljubljanskega lokala Pritličje, ki je bilo zastrto z mavrično zastavo. V soboto pa naj bi po pričevanjih organizatorja na Bavarskem dvoru homofobna oziroma transfobna skupina pretepla mlajšega človeka, ki je bil ogrnjen v mavrično zastavo.
Umrl je Silvio Berlusconi
Ključno: V 87. letu starosti je umrl je nekdanji večkratni italijanski premier in medijski mogotec Silvio Berlusconi.
Podrobno: Populistični politik je bil med letoma 1994 in 2011 trikrat predsednik italijanske vlade v različnih časovnih presledkih. Je tudi edini italijanski premier po drugi svetovni vojni, ki mu je uspelo na položaju ostati celoten petletni mandat, in sicer med letoma 2001 in 2006. Premier je bil tudi leta 1994 ter med letoma 2008 in 2011. Bil je tudi poslanec in senator v italijanskem parlamentu ter evropski poslanec.V dolgoletni politični in poslovni karieri se je zapletel tudi v več korupcijskih in spolnih škandalov.
Njegova stranka Naprej, Italija je trenutno članica vladajoče desnosredinske koalicije premierke Giorgie Meloni, sam pa je bil na septembrskih parlamentarnih volitvah izvoljen v senat. Čeprav Berlusconi v koaliciji ni imel formalne vloge, pa bo njegova smrt v prihodnjih mesecih verjetno destabilizirala politično prizorišče v Italiji.
Zanimivo: Ob smrti Berlusconija sta sožalje izrekla nekdanji predsednik Borut Pahor in nekdanji premier Janez Janša.
Nove stare obljube na področju zdravstva
Ključno: Vlada želi z noveliranim interventnim zakonom dodatna sredstva usmeriti v točno določene zdravstvene storitve in tako zmanjšati čakalne dobe, na začetek leta 2024 naj bi se zamaknilo preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Podrobno: Odbor državnega zbora (DZ) za zdravstvo je potrdil dopolnjeni predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki predvideva ukinitev dopolnilnega in oblikovanje obveznega zdravstvenega zavarovanja. A po novem bo datum za začetek izvajanja novele 1. januar 2024 in ne več 1. september letos, saj je potrebnega več časa za pripravo na učinkovito pobiranje prispevka. Vlada za leto 2024 v noveli uvaja tudi posebno proračunsko varovalko v višini 240 milijonov evrov, ki je namenjena začasni ureditvi financiranja zdravstva, z letom 2025 pa naj bi zaživela celovita zdravstvena reforma s stabilnim virom financiranja.
Dodajmo še, da je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan zavrnil kritike o neuspešnosti interventnega zakona, ki je omogočil plačilo vseh zdravstvenih storitev. Po njegovem mnenju je bil zakon "na svoj način zgodba o uspehu". Zvišanje števila čakajočih nad dopustno dobo pa je po analizi ministrstva neposredno povezano z drugačno strukturo stopnje nujnosti izdanih napotnic.
Zanimivo: Mimogrede, v petek je Bešič Loredan je v pogovoru za STA napovedal, da bo vlada hkrati z zamikom preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja podaljšala veljavnost uredbe, ki omejuje višino premij tega zavarovanja na 35,67 evra. Pripravo izhodišč nove sistemske zakonodaje, ki bo opredelila financiranje zdravstvenega sistema od leta 2025, napoveduje za to jesen, sprejem pa spomladi 2024.
O novi nuklearki
Ključno: Vlada bo do 1. avgusta po besedah premierja Roberta Goloba sprejela načelno odločitev o izvedbi projekta nove nuklearke v Krškem (Jek 2).
Podrobno: Koordinator projekta v premierjevem kabinetu bo Danijel Levičar, poslovni direktor v družbi Gen energija. Ta kot investitor razmišlja o večjem jedrskem objektu od dosedanjih načrtov. Golob je nakazal tudi na možnost priprave posebnega zakona o Jeku 2 in njegovem umeščanju v prostor.
Brez jedrske energije v energetski mešanici gospodarstvo in gospodinjstva ne bodo imeli konkurenčnih cen električne energije, kar bi lahko vodilo v resno narodnogospodarsko škodo, je eno temeljnih sporočil študije, ki jo je za Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) pripravilo svetovalno podjetje Grant Thornton. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je v tej luči pozvala k nadaljnjim pogovorom v okviru strateškega sveta za energetski prehod in vključitvi študije v Nacionalni energetski in podnebni načrt.
Golob je v intervjuju za avstrijsko tiskovno agencijo APA dejal, da bodo pri morebitni gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško gotovo sodelovali tudi vlagatelji iz drugih držav in avstrijski so dobrodošli. Dejal je, da ima jedrska energija nedvomno tudi slabosti, vendar zagotovo ne pospešuje podnebnih sprememb.
Zanimivo: To je pravzaprav druga tema, pa vendar, omenimo še, da je KPK na podlagi pisanja medijev začela preučevati potencialni konflikt interesov državne sekretarke na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tine Seršen. Njen svak ima namreč podjetje Energen za nameščanje solarnih panelov, pravilnik pa so spisali na ministrstvu. Seršen je zanikala očitke.
Donalda Trumpa obtežila nova obtožnica
Ključno: Bivši ameriški predsednik Donald Trump se je na sodišču soočil z novo obtožnico.
Podrobno: Zvezno tožilstvo na Floridi je 8. junija proti nekdanjemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu vložilo obtožnico v 37 točkah zaradi tajnih dokumentov, ki jih je odnesel iz Bele hiše na Florido. Natančneje, obtožnica, s katero se je Trump v torek zvečer seznanil na sodišču v Miamiju, mu v 37 točkah očita kazniva dejanja, povezana z zaupnimi dokumenti, ki jih je leta 2021 odnesel iz Bele hiše in jih ni hotel vrniti Nacionalnemu arhivu. Tožilci trdijo, da je s tem ogrozil varnost države, vojakov in zaupnih virov. Izrekel se je za nedolžnega v vseh točkah obtožnice. Dejal je, da se je na sodišču zgodila grozljiva zloraba oblasti, zanjo pa je okrivil Joeja Bidna.
Zanimivo: Znova je napovedal, da bo ob morebitni zmagi na volitvah, ki bodo prihodnje leto, imenoval posebnega tožilca za preiskavo sedanjega ameriškega predsednika Bidna. Temu je dodal še niz obtožb in žaljivk na račun pravosodnega ministrstva in posebnega tožilca Jacka Smitha, ki vodi preiskavo v zvezi z zaupnimi dokumenti. Branil je svoja pooblastila, da dokumentom odvzame oznako zaupno, in zatrdil, da so številni njegovi predhodniki ravnali enako.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Najprej se sprehodimo po Sloveniji. Iniciativa Glas upokojencev in Inštitut 1. oktober sta v zakonodajni postopek vložila predlog zakona za izredno zvišanje pokojnin. V mesecu dni so zbrali 10.278 podpisov. Po predlogu naj bi se pokojnine, ki ne presegajo 1000 evrov, zvišale za 20 odstotkov, tiste do 1500 evrov bi bile višje za deset odstotkov, tiste nad 1500 evrov pa za pet odstotkov. Predsednik vlade Robert Golob je bil na prvem uradnem obisku v Avstriji, kjer se je sestal z avstrijskim kanclerjem Karlom Nehammerjem in predsednikom avstrijskega parlamenta Wolfgangom Sobotko. Golob je ponovil stališče Slovenije, da je avstrijsko podaljševanje nadzora na meji neupravičeno in neučinkovito. Visokošolski sindikat je na vseh treh javnih univerzah dve dni nadaljeval stavkovne aktivnosti. Fiskalna politika je bila v letu 2022 naravnana ekspanzivno, kar v zelo ugodnih cikličnih razmerah po oceni fiskalnega sveta ni bilo ustrezno. Večina fiskalnih pravil ni bila spoštovana, rast porabe pa bi morala biti nižja vsaj v delu, ki se ni nanašal na blaženje posledic visoke inflacije.
Slovenske železnice (SŽ) so podpisale pogodbo za nakup 20 novih potniških vlakov švicarskega proizvajalca Stadler. Približno 150 milijonov evrov vreden posel bo omogočil dodaten dvig kakovosti storitev, je poudaril generalni direktor SŽ Dušan Mes. Golob pa je zagotovil, da bo država še naprej vlagala v infrastrukturo javnega potniškega prometa in tudi v tovorni promet. Vlada je potrdila besedilo predloga spremembe zakona o verski svobodi, s katerim namerava delež državnega nadomestila za plačilo prispevkov verskih uslužbencev z zdajšnjih 100 znižati na 60 odstotkov. Predlog sicer nadomestilo z zdajšnjih 48 viša na 60 odstotkov, a ker hkrati ukinja vladno uredbo, se bo realno zmanjšalo.
Zavijmo še v tujino. Ukrajina je začela dolgo pričakovano protiofenzivo. Mimogrede, slovenska vlada je na redni seji odločila, da bo Slovenija Ukrajini prek mehanizma EU za civilno zaščito namenila okoli 228.000 evrov vredno materialno pomoč za ublažitev posledic zrušenja jezu hidroelektrarne Kahovka. Vlada je odločila tudi, da bo Slovenija do leta 2027 prispevala do 10,2 milijona evrov k evropskemu instrumentu za podporo Ukrajini. Ko smo že pri vojni, število delujočega jedrskega orožja se je od začetka lanskega do začetka letošnjega leta povečalo za 86 na ocenjenih 9576, je sporočil Mednarodni inštitut za mirovne raziskave. Najbolj je jedrski arzenal okrepila Kitajska. Zveza Nato pa je začela največjo letalsko vajo v zgodovini zavezništva, ki bo potekala do 23. junija. Koordinira jo Nemčija, v njej pa sodeluje približno 220 bojnih letal in 10.000 vojakov iz 25 članic in partneric Nata.
V nesreči ribiške ladje, ki je potonila v Jonskem morju pri grškem polotoku Peloponez, je umrlo najmanj 78 migrantov. Rešili so 104 ljudi. Grška vlada je razglasila tridnevno žalovanje. Oblasti so 15. 6. pridržale devet domnevnih tihotapcev. Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Črni gori je največ glasov prejelo Gibanje Evropa zdaj. V Evropskem parlamentu so za naslednji mandat po evropskih volitvah, ki bodo junija 2024, podprli novo razdelitev sedežev, ki jo je predlagal odbor za ustavne zadeve. Med devet držav bi tako razdelili dodatnih 11 sedežev, Sloveniji bi po novem pripadel dodaten, deveti sedež. Zdaj je na potezi Evropski svet. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na delovnem obisku v Srbiji pozvala Beograd in Prištino k nadaljevanju dialoga pod okriljem EU, ki je edina prava pot za rešitev sedanjih težkih razmer. Po pogovorih s srbskim kolegom Aleksandrom Vučićem je izpostavila, da morata k temu prispevati obe strani.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre