Tedenskih (s)pet, 10. - 17. 5.

Predstavnik Slovenije Klemen Slakonja se na prvem polfinalnem izboru ni uvrstil v sobotni finale letošnjega 69. tekmovanja za pesem Evrovizije. Predstavil se je s skladbo How Much Time Do We Have Left, za katero je dobil navdih potem, ko je njegova življenjska sopotnica Mojca Fatur dobila diagnozo smrtno nevarne bolezni. Zmago pa so slavili Avstrijci.

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Evropejci za prepoved praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti

Ključno: Pobuda za prepoved praks spreobrnitve spolne usmerjenosti v EU je dosegla več kot milijon podpisov, s čimer izpolnjuje pogoje za obravnavo na ravni Evropske komisije. Tudi v Sloveniji je bil dosežen potrebni prag podpore.

Podrobno: Evropska državljanska pobuda, ki zahteva prepoved praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti, spolne identitete ali izražanja spola oseb iz skupnosti LGBTQI+, je v petek presegla mejo enega milijona podpisov. To pomeni, da se bo zdaj z njo morala ukvarjati Evropska komisija.

Kot so sporočili iz Inštituta 8. marec, ki je skupaj z društvom Legebitra zbiral podpise tudi v Sloveniji, je pobuda presegla državni prag. Podpise so prispevale tudi številne znane osebnosti iz kulturnega in političnega sveta, med drugim belgijska pevka Angele in nekdanji francoski premier Gabriel Attal, poroča AFP.

Prakse spreobrnitve pogosto vključujejo zelo nasilne in škodljive metode, kot so izganjanje zlih duhov, elektrošoki in druge oblike psihične ali fizične zlorabe. Te metode poskušajo istospolno usmerjenost prikazati kot bolezen, ki jo je mogoče »ozdraviti«. Žrtve so pogosto mladi ljudje, posledice pa so lahko trajne.

Po podatkih Mednarodnega združenja lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev so konverzijske terapije trenutno popolnoma prepovedane v le osmih državah EU: Franciji, Belgiji, Cipru, Nemčiji, Malti, Portugalskem, Španiji in Grčiji.

Zanimivo: 17. maja smo obeležili mednarodni dan boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji. Letos je potekal pod geslom »Moč skupnosti«, ki poudarja, da smo najmočnejši, ko delujemo skupaj.

Zavrnjen zakon o dodatku k pokojnini za umetnike

Ključno: Na referendumu je več kot 92 odstotkov volivcev zavrnilo zakon o dodatku k pokojnini za umetniške dosežke. NSi in Demokrati pa so vložili interpelacijo zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko.

Podrobno: Volivci so v nedeljo na referendumu zavrnili zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Proti zakonu je glasovalo več kot 92 odstotkov volivcev, kvorum za zavrnitev pa je bil dosežen. Pobudo za referendum je podala SDS, medtem ko sta k bojkotu glasovanja pozivali Levica in Gibanje Svoboda. Volilna udeležba je bila po neuradnih podatkih Državne volilne komisije 25,93 odstotna.

Predsednik SDS Janez Janša je rezultat označil za zmago razuma in dvojno klofuto vladi, premier Robert Golob pa je poudaril, da se tri četrtine volilnih upravičencev ni odzvalo na poziv desnice ter da pobudnikom "s svojimi lažmi in manipulacijami večine ni uspelo prepričati". Ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki vodi Levico, je menila, da je šlo na referendumu predvsem za notranje preštevanje glasov na desnici. Po zavrnitvi zakona ostaja v veljavi zakon iz leta 1974, za katerega je računsko sodišče že leta 2009 opozorilo, da ima resne pomanjkljivosti.

V ponedeljek so poslanci NSi in stranke Demokrati vložili interpelacijo zoper ministrico Vrečko. Med očitki so negospodarna raba javnih sredstev in sistematično uničevanje vrednot slovenske osamosvojitve. Ministrica je v odzivu izjavila, da se kulturnega boja, ki ga vodi desnica, sama ne želi udeleževati. Premier Golob je dejal, da interpelacija ne vpliva na njegovo oceno njenega dela in da je možnost za njen uspeh "popolnoma nična". V SDS so napovedali podporo interpelaciji, če Vrečko ne bo odstopila sama.

Zanimivo: SDS je zahtevala sklic izredne seje Državnega zbora o pokojninskem sistemu, kjer naj bi DZ hkrati obravnaval njihov predlog za razveljavitev zakonske podlage za umetniške dodatke ter vladni predlog pokojninske reforme. Več kot 20 sindikatov in civilnodružbenih organizacij pa je medtem opozorilo na škodljive posledice predlaganih sprememb in napovedalo zbiranje podpisov za referendum, če jih poslanci ne bodo dopolnili. Minister za delo Luka Mesec vztraja, da so spremembe nujne za dolgoročno vzdržnost sistema.

Več javnih stanovanj?

Ključno: Vlada je potrdila dva predloga zakonov, s katerima želi povečati število javnih najemnih stanovanj. Hkrati Geodetska uprava uvaja nove, višje vrednosti vseh nepremičnin v državi.

Podrobno: Vlada je v četrtek potrdila predlog dveh pomembnih zakonodajnih sprememb, katerih osrednji cilj je povečanje dostopa do javnih najemnih stanovanj. Prva je zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki za obdobje od leta 2025 do leta 2034 predvideva 100 milijonov evrov letno iz državnega proračuna. Druga je novela stanovanjskega zakona, ki bo med drugim prinesla spremembe glede določanja neprofitne najemnine.

Na Ministrstvu za solidarno prihodnost pričakujejo, da bo Državni zbor oba predloga obravnaval in sprejel najpozneje do začetka jeseni. Ob tem so se odzvali tudi na napoved podpredsednika vlade Mateja Arčona, da bo predlog zakona v zakonodajnem postopku dopolnjen z rešitvami za večjo zaščito najemodajalcev. Pojasnili so, da trenutno še potekajo usklajevanja z ministrstvom za pravosodje in ministrstvom za finance.

Zanimivo: Geodetska uprava RS je začela določati nove posplošene vrednosti vseh nepremičnin v državi, in sicer na podlagi posodobljenih modelov vrednotenja glede na stanje na trgu na 1. januar letos. Po napovedih naj bi bile nove vrednosti v povprečju višje za osem odstotkov. Podatki bodo v naslednjih dneh objavljeni na portalu Prostor, lastniki pa bodo pisna obvestila prejeli do konca meseca.

ZDA in Kitajska z 90-dnevnim znižanjem carin

Ključno: ZDA in Kitajska sta dosegli dogovor o 90-dnevnem znižanju vzajemnih carin. Ameriški predsednik Donald Trump je obiskal Savdsko Arabijo, Katar in Združene arabske emirate, vrhovno sodišče pa je prepovedalo deportacije po starem vojnem zakonu.

Podrobno: V ponedeljek sta ZDA in Kitajska sporočili, da sta se 10. in 11. maja na pogovorih v Švici dogovorili o začasnem znižanju medsebojnih carin za obdobje 90 dni. Ameriške carine na kitajski uvoz bodo s 145 padle na 30 odstotkov, kitajske carine na ameriško blago pa s 125 na 10 odstotkov.

V torek je Trump začel svojo prvo uradno pot v tujino po začetku drugega mandata z obiskom Savdske Arabije. Ob tej priložnosti je sporočil, da se je kraljevina zavezala k 600 milijardam dolarjev naložb v ZDA, med drugim naj bi kupila 142 milijard dolarjev ameriškega orožja. Naslednji dan se je Trump v Rijadu sestal z začasnim sirskim predsednikom Ahmedom al Šarom, ki ga je pozval k normalizaciji odnosov z Izraelom in deportaciji "palestinskih teroristov". Že pred tem, 13. maja, je Trump napovedal odpravo sankcij proti Siriji. Istega dne je obiskal tudi Katar, kjer so ZDA sklenile več kot 240 milijard dolarjev poslov, vključno s katarskim nakupom 160 letal proizvajalca Boeing.

V četrtek se je Trump srečal s predsednikom Združenih arabskih emiratov Mohamedom bin Zajedom Al Nahjanom, ki je napovedal, da nameravajo v naslednjem desetletju v ZDA investirati 1400 milijard dolarjev v področja tehnologije, umetne inteligence in energetike. V petek je Al Nahjan to napoved ponovil po pogovorih z ameriškim predsednikom v Abu Dabiju.

Mimogrede, vrhovno sodišče ZDA je isti dan podaljšalo odredbo, ki vladi prepoveduje deportacije tujih državljanov na podlagi vojnega zakona iz 18. stoletja o boju proti tujim sovražnikom. Razsodilo je, da vlada ni zagotavljala poštenih postopkov, saj posamezniki niso bili pravočasno obveščeni in jim ni bilo omogočeno, da bi izpodbijali deportacijo na sodišču. Čeprav je bilo nekaj ljudi že deportiranih, odločitev sodišča ustavlja vse nadaljnje ukrepe v podobnih primerih. Predsednik Trump je odločitev pospremil z nejevoljo.

Zanimivo: Politika Evropske komisije glede odziva na ameriške carine po korakih je po oceni Slovenije dobra. Kot je na zasedanju ministrov članic EU, pristojnih za trgovino, dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, je treba zaščititi občutljive sektorje Slovenije, zlasti farmacevtsko industrijo. Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič in ameriški minister za trgovino Howard Lutnick sta se sicer v sredo dogovorila, da strani pospešita pogovore o medsebojnih carinah na tehnični ravni.

Premiki v Ukrajini in Kašmirju

Ključno: V Kašmirju sta Pakistan in Indija dosegla dogovor o prekinitvi ognja, v Ukrajini pa so se začela prva neposredna pogajanja med Rusijo in Ukrajino po letu 2022.

Podrobno: V četrtem dnevu stopnjevanja napetosti v Kašmirju sta Pakistan in Indija sklenila dogovor o prekinitvi ognja. Ameriški predsednik Donald Trump je kot prvi naznanil dogovor, ki sta ga kasneje potrdili obe državi. Sporazum vključuje ustavitev vseh vojaških operacij na kopnem, v zraku in na morju. Indijski premier Narendra Modi je ob tem poudaril, da se bo država odzvala na vsak prihodnji teroristični napad.

Na drugem koncu sveta so se voditelji "koalicije voljnih" zavzeli za popolno in brezpogojno 30-dnevno prekinitev ognja v Ukrajini. Opozorili so, da bodo v primeru kršitve pripravljeni uvesti dodatne sankcije proti Rusiji. Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin predlagal neposredne pogovore z Ukrajino v Istanbulu, a se ni odzval na poziv k premirju. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost na pogovore, a pričakuje predhodno zavezo Moskve k 30-dnevni prekinitvi ognja.

Evropska unija je medtem odobrila že 17. sveženj sankcij proti Rusiji. Te vključujejo ukrepe proti t. i. ruski naftni floti v senci, uvedbo vizumskih prepovedi in zamrznitev premoženja desetim fizičnim in pravnim osebam ter sankcije zaradi kibernetskih napadov. Istočasno je EU napovedala, da ne bo podaljšala brezcarinskega uvoza ukrajinskega kmetijskega blaga, ki velja od junija 2022, in da ga bo nadomestila s prehodnimi ukrepi oziroma uvedbo višjih carin.

V četrtek sta v Turčijo prispeli delegaciji Rusije in Ukrajine, vendar se nista srečali. Zelenski je med obiskom pri turškem predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu ponovil pripravljenost na neposredne pogovore s Putinom. Trump pa je izrazil dvom, da bodo pogajanja napredovala, dokler se sam ne sestane z ruskim predsednikom.

V petek so sledila prva neposredna pogajanja med rusko in ukrajinsko delegacijo po letu 2022. Pogovori, ki so trajali uro in pol, so prinesli dogovor o obsežni izmenjavi vojnih ujetnikov. Poleg tega so razpravljali o prekinitvi ognja in možnosti srečanja predsednikov Putin in Zelenski. O poteku pogajanj so voditelji Ukrajine, Francije, Nemčije, Združenega kraljestva in Poljske razpravljali tudi s predsednikom Trumpom ter poudarili pomen vztrajnega pritiska na Moskvo.

Zanimivo: Pogajanja med Rusijo in Ukrajino, ki so bila izvedena po več kot dveh letih, so trajala le uro in pol, a so prinesla konkreten dogovor o izmenjavi ujetnikov.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije se je v prvem četrtletju letos na letni ravni zmanjšal za 0,7 odstotka, kar pomeni prvo četrtletno krčenje po več kot štirih letih. Po desezoniranih podatkih, ki so primerljivi z drugimi državami EU, je bil padec 0,8-odstoten tako v primerjavi z lanskim kot prejšnjim četrtletjem, kar je Slovenijo uvrstilo na rep držav z evrom. Glavna vzroka za upad sta negativni saldo menjave s tujino in nadaljevanje padanja investicij. Evropska banka za obnovo in razvoj je medtem dodatno poslabšala napoved gospodarske rasti za letos s 2,0 na 1,9 odstotka. Vlada je začela pripravljati predloge proračunov za prihodnji dve leti, med prioritetami so zdravstvo, znanje, energija in stanovanja.

Na zunanjepolitičnem področju je predsednik Republike Srbske Milorad Dodik zagrozil s povračilnimi ukrepi, če bo Slovenija uvedla sankcije proti Banjaluki, kar je komentiral ob robu obiska parade v Moskvi. Premier Robert Golob je medtem izjavil, da bi bila Slovenija počaščena, če bi lahko gostila mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino. Na področju obrambe je finančni minister Klemen Boštjančič poudaril, da se Slovenija zaradi višjih obrambnih izdatkov ne bo brezglavo zadolževala. V povezavi s tem se je pojavila tudi pobuda stranke Mi, socialisti!, ki jo ustanavlja poslanec Miha Kordiš s somišljeniki in ki zbira podpise za razpis posvetovalnega referenduma o povečanju vojaških izdatkov, podobno pobudo pa je podal nepovezani poslanec Dejan Kaloh.

Vlada je potrdila zakonodajni sveženj za reformo sodstva, ki predvideva optimizacijo delovanja sodišč in uvedbo enovitega sodnika z namenom večje učinkovitosti in preglednosti. Poleg tega je potrdila predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi omogočila, da upokojenci postanejo oskrbovalci svojih družinskih članov in za to prejmejo nadomestilo v višini 1,2 minimalne plače. Aktiviran je bil tudi klicni center 114 za vprašanja o dolgotrajni oskrbi. Premier Golob je ob tem na forumu obrti in podjetništva poudaril pomen konkurenčnega gospodarstva in napovedal ustanovitev delovne skupine za malo gospodarstvo, zavrnil pa je znižanje prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Višje sodišče v Ljubljani je razveljavilo oprostilno sodbo za ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadevi parkirišča v Stožicah in primer vrnilo v novo sojenje. Tožilstvo mu očita zlorabo položaja in goljufijo na račun sredstev EU, Janković pa je poudaril spoštovanje sodišč. Na področju delovnopravnih razmerij ostaja nerešeno vprašanje okoli 40 turških delavcev podjetja Yapi Merkezi, ki trdijo, da jih zadržujejo proti njihovi volji v Orehku. Državni organi preverjajo sume kršitev pravic in zakonodaje, delavcem pa so bile pojasnjene možnosti glede odpovedi in nadaljnjega bivanja v Sloveniji.

Ameriška platforma Uber naj bi z delovanjem v Sloveniji začela 20. maja, in sicer kot prevozna storitev na širšem območju Ljubljane. Ministrstvo za okolje je sodelovalo pri razlagi obsega delovanja. Finančni minister Boštjančič je ob zaključku enoletnega predsedovanja svetu guvernerjev članic EBRD izrazil zadovoljstvo z doseženimi rezultati in pričakuje dodatne koristi za Slovenijo v obliki naložb banke v alternativne sklade.

Gremo še v tujino. Novi papež Leon XIV. je v svojem prvem nagovoru kardinalskemu zboru nakazal, da bo kot vodilo svojega pontifikata upošteval delo papežev Frančiška in Leona XIII. Poudaril je pomen odziva Katoliške cerkve na novo industrijsko revolucijo in razvoj umetne inteligence, kar nakazuje na morebitne premike v cerkveni doktrini glede sodobnih tehnoloških izzivov.

Na področju mednarodne diplomacije so se v nedeljo nadaljevali pogovori med predstavniki Irana in ZDA o iranskem jedrskem programu. Četrti krog pogajanj je bil po mnenju iranske strani zahteven, a koristen, medtem ko so ZDA poudarile spodbudno vzdušje. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil optimizem in dejal, da je dogovor vse bližje.

V ponedeljek je Delavska stranka Kurdistana (PKK) sporočila, da bo po več kot štirih desetletjih končala oboroženi upor proti Turčiji in se razpustila. Sporočilo prihaja dva meseca po tem, ko je njen vodja Abdulah Öcalan pozval k takemu koraku. V Veliki Britaniji je premier Keir Starmer napovedal strožja pravila priseljevanja, med drugim pogoj desetletnega bivanja v državi pred pridobitvijo državljanstva ter višje jezikovne zahteve. Na Filipinih je bil med lokalnimi volitvami za župana mesta Davao izvoljen nekdanji predsednik Rodrigo Duterte, ki je sicer pridržan v Haagu zaradi obtožb o zločinih proti človeštvu.

V torek je predsednik Evropskega sveta Antonio Costa začel turnejo po Zahodnem Balkanu in v Srbiji pozval k reformam ter uskladitvi zunanje politike z EU. V Bosni in Hercegovini je izrazil skrb zaradi secesionistične retorike Republike Srbske, v Severni Makedoniji pa poudaril, da je pot v EU dolg proces. Izrael je napovedal nove obsežne vojaške napade na Gazo, premier Benjamin Netanjahu pa je zatrdil, da bo vojska nastopila s polno močjo proti Hamasu. Medtem je francosko sodišče igralca Gerarda Depardieuja obsodilo na pogojno kazen zaradi spolnega napada in ga vpisalo v register spolnih prestopnikov. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je predlagal širšo definicijo obrambnih izdatkov, ki bi vključevala tudi naložbe v varnostno infrastrukturo.

V četrtek so se v Antalyi sestali zunanji ministri zveze Nato na srečanju o obrambnih izdatkih. Rutte je predlagal skupne izdatke v višini pet odstotkov BDP, od tega 3,5 odstotka neposredno za obrambo. Nemčija je izrazila podporo predlogu. Istega dne je izraelska vojska v napadih na Gazo ubila najmanj 120 Palestincev. Ameriški predsednik Trump je presenetil z izjavo, da bi morale ZDA zavzeti Gazo in jo spremeniti v območje svobode, medtem ko je Hamas poudaril, da Gaza ni naprodaj.

V petek je v Albaniji potekal šesti vrh Evropske politične skupnosti, ki se ga je udeležilo približno 50 voditeljev. Glavna tema je bila iskanje poti do miru v Ukrajini, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je ob tej priložnosti napovedala nove sankcije proti Rusiji. K dodatnim ukrepom je pozval tudi britanski premier Starmer. V ospredju pogovorov so bili tudi vprašanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva in ekonomske varnosti.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.

Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!

Starejše sestre