Minil je pust! Si pojedla kaj krofov in se našemila? No, na pustno nedeljo so se znova odvile tradicionalne pustne prireditve, ki jih je ponekod spremljal dež. Na Ptuju zaradi vremena skrajšali traso povorke, v Cerknici pa so tradicionalno karnevalsko povorko po ulicah odpovedali. V Cerknem se je odvila tradicionalna Laufarija. Aja, še ena zanimiva reč - zdaj je na voljo tudi študijska smer Vzporedne resničnosti. Se ti zdi zanimiva?
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda prihajajoče izpitno obdobje)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če si že čisto preveč zaposlena z okraševanjem drevesca) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Švarc Pipan odstopila z mesta ministrice in iz SD
Ključno: Zatem, ko je pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan predala premierju Robertu Golobu poročilo z ugotovitvami o izvedbi spornega nakupa sodne stavbe, je odstopila.
Podrobno: V torek je Golob je prejel poročilo Švarc Pipan z njenimi ugotovitvami o spornem nakupu prostorov za potrebe sodišč, za katere je ministrstvo namenilo 7,7 milijona evrov. Jasnejših informacij, ali je že podpisala odstopno izjavo, po predaji poročila ni bilo. Golob je nato v državni zbor (DZ) poslal obvestilo o odstopu Švarc Pipan, ki ji je s seznanitvijo DZ o njenen odstopu tudi uradno prenehala funkcija. Vlada pa je na seji na predlog Švarc Pipan zaradi objektivne odgovornosti v zvezi z nakupom stavbe na Litijski razrešila državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu Igorja Šoltesa. Dokler ne bo Golob predlagal novega ministrskega kandidata ali sporočil, kdo bo začasno prevzel vodenje pravosodnega resorja, bo tekoče posle opravljala Švarc Pipan. Ministrica v odstopu je v DZ dejala, da se je trudila razkriti sporne prakse, premierju pa je predala poročilo, ki kaže na skrbno načrtovano delovanje peščice uradnikov v ozadju nakupa prostorov na Litijski.
Površina sodne stavbe na Litijski cesti, katere nakup je povzročil politično krizo v SD in koaliciji, je za tisoč kvadratnih metrov večja od navedene kvadrature v prodajni pogodbi ministrstva za pravosodje s prodajalcem Sebastjanom Vežnaverjem. Po novem znaša 6258,3 kvadratnega metra.
Zanimivo: Povzročila je tudi vihar v SD - v stranki bodo aprila zato volili novo vodstvo. Tanja Fajon ostaja na čelu stranke do volilnega kongresa, ni pa želela razkriti, ali se bo vnovič potegovala za položaj. Sklenili so še, da stranka ostaja v vladni koaliciji. Po odstopu Klemna Žiberta je začasno kot v.d. položaj glavnega tajnika prevzel Matevž Frangež. Odhajajoča ministrica za pravosodje Švarc Pipan, ki je v sporu z vodstvom SD zaradi spornega nakupa sodne stavbe, je potem, ko je niso povabili na konferenco SD in sejo predsedstva, iz stranke izstopila.
Sprejeta dopolnila k zakonu o varstvu okolja
Ključno: Državni zbor (DZ) je na izredni seji v drugi obravnavi sprejel dopolnila k predlogu novele zakona o varstvu okolja, ki so jih predlagali člani društva Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštituta 8. marec. Opozicijski poslanci SDS so izrazili zaskrbljenost, da bi strožje zahteve glede izpustov lahko ogrozile obstoj cementarne Salonit Anhovo, medtem ko so predlagatelji in koalicija trdili, da predlagane spremembe ne ogrožajo nikogar in so namenjene izboljšanju okoljskih standardov.
Podrobno: Mateja Satler je v imenu predlagateljev iz naravovarstvenega društva Eko Anhovo in dolina Soče poudarila, da zakon zvišuje okoljske standarde in bo imel pozitiven vpliv na prebivalce v okolici obratov. Dodala je, da bo sprejetje zakona za cementarno pomenilo potrebo po dragih in obsežnih posodobitvah, kar bo vplivalo na dobičkonosnost njihove dejavnosti sosežiga odpadkov.
V razpravi je bila posebna pozornost namenjena dopolnilu, ki določa, da mora vlada za naprave za sosežig odpadkov določiti mejne vrednosti emisij, ki so enako stroge kot tiste za naprave za sežig odpadkov, razen če so za sosežig določene še strožje vrednosti. Dopolnilo je bilo sprejeto z namenom zmanjšanja tveganja za zdravje ljudi in okolje, kar je bilo dodano na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe DZ.
Novela zakona prinaša tudi zahtevo, da morajo upravljalci naprav za sosežig v štirih letih uskladiti obratovanje z novimi, strožjimi mejnimi vrednostmi emisij. Poleg tega bodo nove zahteve glede monitoringa morali prvič izpolniti v šestih mesecih od pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja.
Zanimivo: Predlog novele zakona, ki je bil podprt z več kot 5000 overjenimi podpisi volivcev v kampanji Naj Anhovo zadiha, sedaj napreduje v tretjo obravnavo na naslednji seji DZ. Omenjeni predlog je bil prvič obravnavan novembra prejšnjega leta, januarja letos pa je matični odbor sprejel več dopolnil, med drugim je bila iz predloga izbrisana prvotna dikcija, ki bi že zakon sam določil izenačitev standardov za sosežig in sežig odpadkov.
Trump bi Rusijo spodbujal k napadu na članice Nata, ki ne plačujejo dovolj
Ključno: Na predvolilnem zborovanju v Južni Karolini je nekdanji predsednik ZDA Donald Trump izjavil, da bi "spodbujal" Rusijo k napadu na katero koli od ameriških Natovih zaveznic, ki ne izpolnjuje svojih finančnih obveznosti.
Podrobno: Ta komentar je sprožil val kritičnih odzivov iz Evrope ter ostro obsojanje s strani Bele hiše, ki je Trumpove besede označila za "grozljive in blazne". Tiskovni predstavnik Bele hiše Andrew Bates je v odgovor poudaril, da predsednik Joe Biden krepi ameriška zavezništva in zagotavlja, da je Nato močnejši kot kdaj koli prej, v nasprotju s Trumpovo promocijo "poblaznelega kaosa".
Trump je na zborovanju ponovil svojo skeptičnost do dodatne pomoči Ukrajini in obstoja Nata, ko je večkrat zagrozil z izstopom iz zavezništva. Izjavil je, da ZDA pod njegovim vodstvom ne bi branile nobene države članice Nata, ki ne izpolnjuje svojih finančnih zavez, kar je vzbudilo skrb glede njegovega razumevanja kolektivne obrambe in solidarnosti znotraj zavezništva.
Izjave nekdanjega predsednika so povzročile zaskrbljenost ameriških političnih analitikov in komentatorjev, ki menijo, da Trump s svojimi besedami "spodbuja Rusijo k napadu na zaveznice". Takšna stališča ne samo da ogrožajo mednarodno stabilnost, ampak so tudi "glasba za Putinova ušesa", kot je izpostavila konservativna politična komentatorka Alyssa Farah Griffin. Poleg tega javnomnenjske ankete kažejo, da je Trump pred Bidnom, kar dodatno skrbi obtožnice, ki tečejo proti njemu, in potencialni vpliv na ameriško zavezo Natu.
Zanimivo: Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v odzivu na Trumpove izjave poudaril, da vsako namigovanje o nebranjenju zavezniških držav med seboj spodkopava varnost celotnega zavezništva. Izrazil je prepričanje, da bodo ZDA ostale močna in predana zaveznica Nata, ne glede na izid novembrskih predsedniških volitev. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je dodal, da je Nato že 75 let ključen za varnost in blaginjo članic, nepremišljene izjave pa le koristijo interesom Rusije in zahtevajo nadaljnji razvoj strateške avtonomije EU ter vlaganja v obrambo.
Madžarska: Zaradi sporne pomilostitve obsojenca odstopila predsednica
Ključno: Madžarska predsednica Katalin Novak, ki se je znašla pod plazom kritik zaradi pomilostitve moškega, obsojenega zaradi prikrivanja spolnih zlorab v domu za otroke in mladostnike, je odstopila. V Budimpešti je 9. februarja več kot tisoč protestnikov zahtevalo njen odstop. Nekdanja pravosodna ministrica Judit Varga pa je sporočila, da iz istega razloga umika kandidaturo za evropsko poslanko.
Podrobno: Protesti na Madžarskem so izraz ogorčenja javnosti nad pomilostitvijo moškega, ki je bil obsojen zaradi prikrivanja spolnih zlorab. Ta odločitev je sprožila val odstopov na visokih političnih položajih - tudi protestantskega škofa Zoltana Baloga, ki je služil kot osebni svetovalec nekdanje predsednice. Balog je priznal, da je lobiral za pomilostitev obsojenca, kar je kasneje označil za napako.
Poleg Baloga sta odstopili tudi Novak in Varga, ki sta prevzeli odgovornost za pomilostitev drugega visokega uradnika, vpletenega v škandal prikrivanja zlorab v domu za otroke in mladostnike. Afera je privedla do širokega javnega nezadovoljstva in kritik vodenja države.
Zanimivo: Varga in Novak sta prevzeli odgovornost za pomilostitev namestnika direktorja doma za otroke in mladostnike v kraju Bicske, ki je pomagal nekdanjemu direktorju pri prikrivanju zlorab otrok. Novak ga je pomilostila aprila lani, njegovo ime pa so razkrili v začetku februarja. K odstopu je predsednico pozivalo več tisoč ljudi. Pojavili so se tudi številni očitki glede vodenja države in posredne vpletenosti madžarskega premierja Viktorja Orbana, zaradi česar so se številni na ulice Budimpešte podali tudi prejšnjo soboto. Več deset tisoč zbranih je želelo izraziti nasprotovanje "Orbanovemu sistemu".
Začenja se Münchenska varnostna konferenca
Ključno: V ospredju razprav, ki se bodo zvrstile do nedelje, bosta zlasti vojni v Ukrajini in Gazi, pa tudi migracije in podnebne spremembe.
Podrobno: Glede na navedbe organizatorjev se bo dogodka udeležilo okoli 50 predsednikov in premierjev, več kot 100 ministrov ter številni predstavniki mednarodnih in nevladnih organizacij. Med njimi bo tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki bo pred tem obiskal Berlin in Pariz. Tam naj bi s predsednikoma Nemčije in Francije, Frank-Walterjem Steinmeierjem in Emmanuelom Macronom, podpisal dvostranska varnostna sporazuma. Ukrajina, Francija in Nemčija s tem dokončujejo dogovor v skladu z obljubami, ki so jih države G7 dale Ukrajini na vrhu Nata julija lani.
Zanimivo: Premier Robert Golob se je ob robu Münchenske varnostne konference ločeno sestal s podpredsednico ZDA Kamalo Harris in generalnim sekretarjem Združenih narodov Antoniom Guterresem. Z obema je razpravljal zlasti o razmerah v Gazi. Zavzel se je za takojšnjo prekinitev spopadov v Gazi in preprečitev humanitarne katastrofe v Rafi. S Harris sta tudi potrdila odlične odnose med državama in se zavzela za krepitev sodelovanja, predvsem na področju energetike in gospodarstva.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Stavka zdravnikov še traja, gospodarska rast pa je lani znašala 1,6 odstotka. Operaterji številke 112 so ob mednarodnem dnevu številke za klic v sili 112 za 19. februar napovedali stavko. Delovanje 112 v tem času ne bo ogroženo. Sindikat ministrstva za obrambo je med razlogi za stavko navedel zastoj v pogajanjih z vlado o nujni prenovi plačnega sistema. Veljati je začela novela zakona o volitvah v DZ, ki pravico voliti in biti voljen omogoča polnoletnim, ki so zaradi intelektualnih in psihosocialnih ovir v skrbništvu. Prav tako uvaja pravico do pomočnika, ki lahko tem volivcem pomaga izraziti volilno voljo. Nova ureditev bo veljala že na junijskih volitvah v Evropski parlament.
Slovenija je v 2023 po prvi oceni državnega statističnega urada zabeležila 1,6- odstotno rast BDP. K rasti so pozitivno prispevale bruto investicije v osnovna sredstva in končna potrošnja gospodinjstev, negativno pa zmanjšanje zalog. Izvoz se je zmanjšal za dva odstotka, uvoz pa za 5,1 odstotka. V sredo se v Celju protestno s traktorji zbralo okoli sto kmetov, ki zahtevajo ustavitev postopkov za izgradnjo suhih zadrževalnikov za preprečevanje poplav. Kmetje ne nasprotujejo protipoplavnim ukrepom, a menijo, da bi se jih dalo izvesti ceneje in tako, da bi izgubili manj kmetijskih zemljišč. Zahtevajo tudi umik zakona, ki predvideva hitre razlastitve.
Družba Gen energija, investitor v Jek 2, izvaja številne aktivnosti za pripravo dokončne investicijske odločitve glede projekta, predvidene za leto 2028. V ospredju je umeščanje v prostor, preliminarno poročilo o mikrolokacijah bodo pripravili aprila. Potekajo tudi pogovori s potencialnimi dobavitelji tehnologij - francoskim EDF, ameriškim Westinghousom in korejskim KHNP.
Nadaljujmo v tujini. Predstavniki Evropskega parlamenta in držav članic EU so dosegli politični dogovor o novih evropskih javnofinančnih pravilih z letom 2025. Članice bodo morale prve fiskalne načrte v Bruselj posredovati do 20. septembra, če javni dolg presega 60 odstotkov BDP oz. javnofinančni primanjkljaj tri odstotke BDP bodo prejele smernice komisije. Med takšne članice sodi tudi Slovenija. V Italiji je premierka Giorgia Meloni podprla pobudo za odvzem državnega odlikovanja Josipu Brozu Titu, na Finskem je na predsedniških volitvah zmagal nekdanji premier Alexander Stubb.
V Pakistanu so na parlamentarnih volitvah prevladovali neodvisni kandidati s podporo stranke zaprtega nekdanjega premierja Imrana Kana. Papež Frančišek je razglasil prvo svetnico iz Argentine, medtem ko so v Gazi izraelske sile osvobodile dva talca. Nizozemska mora prenehati z dobavo delov za bojna letala F-35, ki jih Izrael uporablja na območju Gaze, zaradi tveganja kršenja mednarodnega humanitarnega prava. V središču mednarodne pozornosti je bila tudi razsodba prizivnega sodišča, ki je omililo kazen nekdanjemu francoskemu predsedniku Nicolasu Sarkozyju zaradi nezakonitega financiranja njegove predsedniške kampanje leta 2012. Poleg tega so bili pomembni premiki na področju obrambe, kjer je bilo sporočeno, da bo 18 od 31 članic Nata letos izpolnilo cilj obrambnih izdatkov v višini dveh odstotkov BDP, kar je šestkratno povečanje glede na leto 2014. Na tem mestu omenimo še, da je umrl Aleksej Navalny - najbolj znani kritik Kremlja - in sicer zaradi "sindroma nenadne smrti".
Ameriški senat je potrdil predlog zakona, ki vključuje pomoč Ukrajini in Izraelu. Kremelj je estonsko premierko Kajo Kallas obtožil sovražnih dejanj in jo uvrstil na seznam iskanih oseb. V več državah so potekali pogovori o možnosti vzpostavitve premirja v Gazi, hkrati pa so potekali tudi napadi in oboroženi spopadi v različnih delih sveta, vključno z izraelskimi napadi na jugu Libanona in streljanjem na meji med Armenijo in Azerbajdžanom.
V Latinski Ameriki je Venezuela začasno ukinila delovanje urada ZN za človekove pravice in osebju ukazala, naj zapusti državo, kar kaže na nadaljevanje napetosti med venezuelsko vlado in mednarodno skupnostjo glede človekovih pravic. Na drugem koncu sveta, v Grčiji, je parlament kljub nasprotovanju Cerkve potrdil zakon, ki legalizira poroke in posvojitve za istospolne pare, kar predstavlja pomemben korak naprej za pravice LGBTQ+ skupnosti v državi.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre