Tedenskih (s)pet, 1. - 8. 2.

Feb 911 min read

Za študente se bliža konec izpitnega obdobja. Kako ti je šlo? :) V vsakem primeru upamo, da ti bomo z novimi Tedenskimi (s)pet nekoliko polepšale vikend. <3 Dogajalo se je ... Veliko. Beri naprej, da izveš kaj vse!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

DZ sprejel zakon o znižanju omrežnine za gospodinjstva

Ključno: Državni zbor je s 44 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon, po katerem bodo gospodinjski odjemalci električne energije za januar in februar letos plačali nižjo omrežnino v najdražjem časovnem bloku.

Podrobno: Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce določa, da se bodo tarifne postavke za obračunsko moč za gospodinjske odjemalce za januar in februar letos v časovnem bloku 1 znižale na vrednost tarifnih postavk časovnega bloka 2. Manko pobrane omrežnine bo moral kriti sistemski operater elektroenergetskega omrežja Eles. Po oceni predlagateljev gre za 19,5 milijona evrov.

Kot pravi koalicija, je treba tiste, ki so vlagali v zeleni prehod, zaščititi pred nesorazmernimi dvigi stroškov pozimi. Gospodarska zbornica Slovenije je izrazila pričakovanje, da bosta vlada in Agencija za energijo ukrepali še za omilitev posledic novega omrežninskega sistema za gospodarstvo. V nasprotnem bodo posledice dolgoročno negativne, so opozorili.

Zanimivo: Indeks energetske učinkovitosti Slovenije se je od leta 2000 do leta 2022 izboljšal za 36 odstotkov, država se uvršča na 14. mesto med 27 državami EU, so v okviru projekta ODYSSEE-MURE ugotovili raziskovalci Instituta Jožef Stefan. K izboljšanju so najbolj pripomogla gospodinjstva, sledita industrija in promet.

ZDA s carinami grozi tudi EU

Ključno: ZDA so uvedle dodatne carine na blago iz Kitajske, uvedbo carin za Mehiko in Kanado je ameriški predsednik Donald Trump preložil za en mesec. Trump medtem s carinami grozi tudi EU. Slednja napoveduje odgovor.

Podrobno: V soboto je Trump napovedal uvedbo višjih carin na uvoz iz Kanade, Mehike in Kitajske s 4. februarjem. Po pogovoru z mehiško kolegico Claudio Sheinbaum je 3. februarja uvedbo preložil za en mesec, Mehika se je zavezala, bo na mejo z ZDA poslala 10.000 vojakov. Enako se je zavezal kanadski premier Justin Trudeau in Trump je tudi uvedbo carin na blago iz Kanade preložil za mesec dni. ZDA so tudi z Venezuelo dosegle dogovor. Vlada bo v Caracasu sprejela nezakonite migrante, izgnane iz ZDA, vključno s člani kriminalnih tolp. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro, čigar zmage na volitvah ZDA ne priznavajo, pa je napovedal nov začetek v odnosih z ZDA.

V ponedeljek so voditelji držav članic EU na neformalnem zasedanju sporočili, da so pripravljeni na odločen odziv na uvedbo carin iz ZDA, ki jih je 1. februarja napovedal Trump. Ko bomo tarča nepravičnih ali arbitrarnih ukrepov, se bo EU odločno odzvala, je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Premier Robert Golob je izpostavil pomen enotnega odziva EU na carinsko grožnjo, po njegovih besedah bo Slovenija podpirala skupne rešitve. Poleg tega je predsednik Evropskega sveta Antonio Costa v luči Trumpovih groženj z zavzetjem danskega avtonomnega ozemlja Grenlandija povedal, da EU popolnoma podpira Dansko.

Kitajska pa je po uveljavitvi dodatnih ameriških carin napovedala povračilne ukrepe, 15-odstotne carine na uvoz premoga, utekočinjenega zemeljskega plina ter 10-odstotne carine na uvoz surove nafte, kmetijske mehanizacije in nekaterih vozil iz ZDA. Zaradi ameriških carin je Peking tudi vložil pritožbo na Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Kasneje v tednu pa je predsednik Paname Jose Raul Mulino sporočil, da je država uradno izstopila iz kitajske infrastrukturne pobude Pas in pot. To je storila spričo očitkov ZDA o domnevnem vplivu Pekinga na Panamski prekop in groženj o nadzoru nad prekopom.

Zanimivo: Poljska pripravlja načrt za deportacije migrantov, ki kršijo zakonodajo, je povedal poljski premier Donald Tusk. Ponovil je, da Poljska ne bo v celoti izpolnjevala evropskega pakta o migracijah. Von der Leyen pa mu je zagotovila podporo pri varovanju meje z Belorusijo, ki tja pošilja migrante.

Trump o ameriškem prevzetju Gaze

Ključno: Ameriški predsednik Donald Trump je razburil tudi z zamislijo o ameriškem prevzemu Gaze ter izselitvi Palestincev.

Podrobno: Trump je po srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v začetku tedna dejal, da bodo ZDA prevzele Gazo, odstranile porušene zgradbe in neeksplodirane bombe ter sprožile neverjeten gospodarski razvoj enklave. Napovedal je trajno preselitev Palestincev iz Gaze v sosednje države ter ponovil poziv Jordaniji in Egiptu, naj jih sprejmeta. 6. februarja. Pojasnil je, da pri njegovih načrtih za enklavo ne bi bila potrebna napotitev ameriških vojakov, saj bo Izrael Gazo predal ZDA po končanju spopadov. V sredo sta palestinsko islamistično gibanje Hamas in palestinski predsednik Mahmud Abas zavrnila Trumpov načrt o izselitvi Palestincev iz Gaze. Predlog je bil deležen kritik tudi v številnih državah po svetu. Generalni sekretar Antonio Guterres je posvaril pred vsakršno obliko etničnega čiščenja v enklavi.

Mimogrede, Trump je v četrtek odobril sankcije proti vsem uradnikom Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki preiskujejo, aretirajo, pridržijo ali sodno preganjajo Američane in zaveznike iz držav, ki niso članice Rimskega statuta o ustanovitvi ICC. Pri tem je pri izpostavil Izrael. Sankcije za te uradnike predvidevajo prepoved vstopa v ZDA in zamrznitev premoženja. ICC je obsodilo sankcije ZDA proti njihovim uradnikom in obljubilo, da bo še naprej zagotavljalo pravico žrtvam grozodejstev po vsem svetu. Sankcije je obsodila tudi EU. 79 držav članic Rimskega statuta o ustanovitvi ICC je objavilo pisno podporo sodišču, ki opozarja na spodkopavanje mednarodnega pravnega reda. V Izraelu so medtem sankcije pozdravili.

Zanimivo: Zunanja ministrica Tanja Fajon je glede dogajanja povedala, da izjave Trumpa o ameriškem prevzemu Gaze in izselitvi Palestincev v sosednje države odsevajo resno ignoranco do zgodovine palestinskega ljudstva oziroma do regionalnih geopolitičnih dejstev. Trumpov načrt o ameriškem prevzemu Gaze sta obsodili tudi koalicijski stranki Levica in SD. V četrtek je tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar zavrnila Trumpov predlog o prisilni preselitvi Palestincev iz Gaze. Izrazila je osuplost, da se prakse, ki po njenih besedah pomenijo teptanje pravice držav in narodov do samoodločbe, predlagajo kot rešitev. Zavrača vse predloge, ki so v hudem neskladju z mednarodnim pravom oz. se lahko celo uvrstijo med zločine proti človeštvu. Slovenski politični vrh je izrazil ogorčenje tudi nad sankcijami ZDA proti ICC.

Blokiran Trumpov izvršni ukaz o selitvi transspolnih ženskih zapornic v moške oddelke

Ključno: Zvezni sodnik je blokiral izvršni ukaz predsednika ZDA Donalda Trumpa o selitvi transspolnih ženskih zapornic v moške oddelke in odvzemu zdravstvene nege zanje, češ da gre za kršitev ustavne prepovedi okrutnega in nenavadnega kaznovanja.

Podrobno: Trump je ob nastopu mandata podpisal izvršni ukaz, s katerim je določil, da v ZDA obstajata le dva spola - moški in ženski, zvezna vlada pa spreminjanja spola ne priznava in ga ne bo omogočala. Posledica tega je bila direktiva zveznim zaporom, da moški, ki so spremenili spol v ženskega, ostajajo moški in jih je treba iz ženskih oddelkov preseliti v moške. Politico poroča, da je v ZDA v zveznih zaporih 2230 transspolnih oseb, od katerih jih je večina že v oddelkih glede na njihov biološki spol. Tri transspolne ženske, ki so v ženskih oddelkih, pa so nemudoma vložile tožbo proti Trumpovemu ukazu.

Konservativni zvezni sodnik Royce Lamberth je minuli torek blokiral ta izvršni ukaz Trumpa. Sprejel je njihov argument, da jih bo selitev izpostavila povečanemu tveganju fizičnega in spolnega nasilja. Sprejel je tudi njihov argument, da bo prekinitev zdravljenja ob spreminjanju spola povzročila resne stranske učinke.

Zanimivo: Trump je z izvršnim ukazom odvzel tudi državno podporo vsem oblikam zdravstvene oskrbe za spremembo spola pri mlajših od 19 let. Ukaz z naslovom Zaščita otrok pred kemičnim in kirurškim pohabljanjem namerava omejiti dostop do zdravstvene oskrbe za spremembo spola, vključno z zaviralci pubertete, hormonsko terapijo in operacijami za mlajše od 19 let. Prepoveduje zvezno financiranje takšne oskrbe mladoletnikov, omejuje raziskovalne in izobraževalne subvencije zdravstvenim šolam in bolnišnicam ter nalaga ministru za zdravje, da izda predpise za odpravo tovrstne oskrbe mladoletnikov.

Več organizacij, vključno z Ameriško zvezo za državljanske svoboščine (ACLU) in Lambda Legal, je 4. februarja vložilo tožbo na zveznem sodišču v Marylandu. Tožba je bila vložena v imenu dveh mladih transspolnih odraslih, petih transspolnih mladostnikov in njihovih družin, katerih zdravstvena oskrba je bila zaradi izvršnega ukaza prekinjena. Poleg tega so zvezne države Washington, Minnesota in Oregon 7. februarja vložile tožbo na zveznem sodišču v Washingtonu, s katero zahtevajo blokado izvršnega ukaza. Državni tožilci iz 15 zveznih držav so izdali skupno izjavo, v kateri poudarjajo svojo zavezanost k nadaljevanju zagotavljanja zdravstvene oskrbe za transspolne mladoletnike, ne glede na izvršni ukaz.

Švedsko pretresel strelski pohod

Ključno: V izobraževalnem središču za odrasle Campus Risbergska v Örebroju je prišlo do streljanja. Umrlo je enajst ljudi, tudi napadalec, ki si je sodil sam. Kaj je v ozadju, ni znano, a naj ne bi šlo za terorističen motiv.

Podrobno: Campus Risbergska ponuja izobraževanje za odrasle, tečaje švedščine za priseljence, poklicno usposabljanje in programe za osebe z intelektualnimi ovirami. Šola je na obrobju Örebroja, ki leži približno 200 kilometrov zahodno od Stockholma. Storilec, ki naj bi bil star okoli 35 let, pred tem napadom ni bil znan policiji in v preteklosti ni zagrešil vidnejših prestopkov. Prav tako ni bil povezan s kriminalnimi združbami. Oblasti verjamejo, da je deloval sam, poleg tega za zdaj ni indicev, da bi ga vodili ideološki vzgibi.

Švedska vlada je v petek napovedala predlog zakona o omejitvi dostopa do polavtomatskega orožja. S tem želi vlada premierja Ulfa Kristerssona, ki jo podpirajo skrajno desni Švedski demokrati (SD), odgovoriti na to najhujše množično streljanje v zgodovini države.

Zanimivo: Do streljanja pa je prišlo tudi v bruseljskem okrožju Anderlecht. V že četrtem strelskem incidentu v belgijski prestolnici je bila ubita ena oseba. Lokalne oblasti za porast nasilja krivijo spopade med kriminalnimi tolpami, ki naj bi bili povezani zlasti s trgovino z mamili.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Dijaški dom na Poljanski ulici so po četrtkovem požaru znova odprli. V nepoškodovane dele doma so se vrnili prvi dijaki, za tiste, ki so bivali v najbolj poškodovanih oddelkih, pa so pripravili nadomestne nastanitve. Stavbo je pred tem pregledal varnostni inženir, kmalu naj bi namestili tudi brezžični sistem požarne varnosti. Resorno ministrstvo je odobrilo okrepljeno navzočnost zaposlenih v nočnem času. V domu je organizirana tudi psihosocialna pomoč. Poleg tega so se v petek prvič po požaru sestali predstavniki Dijaške organizacije Slovenije in Dijaške skupnosti Celje z ministrom za vzgojo in izobraževanje Vinkom Logajem. Opozorili so, da mora država več pozornosti usmeriti v varnost dijakov in dijaških domov, spregovorili pa so tudi o prevozih in štipendijah. Logaj je ocenil, da že rešujejo nekatere stvari, ki tarejo dijake. Dogovorili so se tudi, kako bodo dijake vključili v nadaljnje aktivnosti pri reševanju problemov, ki so nastali med letom, kot so prevozi, štipendije in še nekatere druge vsebine.

Na posvetu o prihodnosti slovenskega šolstva, ki se ga je udeležil tudi premier Robert Golob, pa so obravnavali predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Medtem ko so stroka in sindikati pozdravili predvsem predlog vezave financiranja razvoja šolstva na BDP, jih je med drugim zmotila možnost, da bo pri imenovanju ravnateljev potrebno soglasje ministra, ki bo ravnatelja pod zakonsko določenimi pogoji lahko tudi razrešil. Vlada je zato prekinila obravnavo predloga na svoji seji in jo bo nadaljevala prihodnji teden.

Ljubljanski župan Zoran Janković, ki je deležen kritik zaradi svojega pisma podpore srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću, je na seji občinskega sveta dejal, da je v pismu zapisal svoje osebno mnenje. Golob je ob robu vrha EU menil, da ima vsak pravico do svojih osebnih stališč, notranjepolitičnih razmer v Srbiji pa ni želel komentirati. Zaradi poteze Jankovića je protestno odstopila komisija za podelitev Župančičevih nagrad, najvišjega priznanja občine za izjemne stvaritve na področju umetnosti in kulture. Proteste v Srbiji sta podprla slovensko in mednarodno združenje PEN. Medtem so novosadski študenti so ob podpori številnih drugih blokirali tri mostove na Donavi, s čimer so obeležili tri mesece od nesreče na železniški postaji v Novem Sadu, v kateri je umrlo 15 ljudi. Protesta se je udeležilo več deset tisoč ljudi iz vse države.

V četrtek se je vlada seznanila z informacijo o podpisu pisma o nameri sodelovanja finskega in slovenskega obrambnega ministrstva pri nabavi osemkolesnikov patria. Že pred tem je sprejela sklep o nadaljevanju postopka nakupa in dobave 106 patrij v vrednosti 700 milijonov evrov. V NSi so zahtevali so sklic komisije DZ za nadzor javnih financ, razlog so, kot so navedli, številne nejasnosti v postopku. Potem ko je DZ konec januarja po vetu DS vnovič sprejel zakonu o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti, pa je SDS že zbrala približno 8700 podpisov za vložitev pobude za naknadni zakonodajni referendum. Na ministrstvu so potezo tik pred kulturnim praznikom označili za cinizem in pojasnili, da bi stroški referenduma v višini okoli pet milijonov evrov zadostovali za 70 let dodatkov k pokojninam.

V izboru slovenskega predstavnika na Evroviziji je zmagal igralec in pevec Klemen Slakonja s pesmijo How Much Time Do We Have Left. Evrovizija bo potekala v švicarskem Baslu od 13. do 17. maja. Najvišja državna priznanja v športu, Bloudkove nagrade, pa so prejeli ekipa kajakašev v spustu 3xK1 v postavi Nejc Žnidarčič, Anže Urankar in Simon Oven za vrhunski mednarodni dosežek ter Janez Vodičar in Irena Rosa za življenjsko delo v športu. Za vrhunske mednarodne športne dosežke so jih prejeli tudi nosilci olimpijskih medalj Andreja Leški, Toni Vodišek, Franček Gorazd Tiršek, Živa Lavrinc in Dejan Fabčič.

Gremo še v tujino. V ponedeljek je ameriški milijarder Elon Musk, ki vodi novoustanovljeni urad za vladno učinkovitost (Doge), napovedal zaprtje vladne Agencije za mednarodno pomoč (Usaid), ki po svetu financira številne humanitarne in druge projekte. V torek je ameriška administracija ukazala, da se morajo vsi uradi agencije po svetu zapreti, skoraj vse zaposlene bodo poslali na prisilni plačan dopust. Isti dan je ameriški predsednik Donald Trump na položaj veleposlanika ZDA na Poljskem imenoval skrajno konservativnega ustvarjalca podcastov Toma Rosea, ki velja za kritika poljske vlade premierja Donalda Tuska in podpornika konservativnejše opozicije. Tusk se je odzval previdno, desnosredinski predsednik Andrzej Duda pa je imenovanje pozdravil.

Poleg tega je Trump je dejal, da želi z Ukrajino doseči dogovor, po katerem bi Kijev v zameno za pomoč ZDA omogočil dostop do redkih zemelj in drugih surovin v Ukrajini. Trump je konec tedna na svojem družbenem mediju Truth Social napovedal tudi, da bo prihodnji teden podpisal izvršni ukaz proti uporabi papirnatih slamic za pijače. Sporočil je, da bo spodbujal uporabo plastičnih slamic.

Francoski premier Francois Bayrou je pri sprejemanju proračuna uporabil poseben člen ustave, ki vladi omogoča sprejem zakona brez glasovanja v parlamentu. Senat je proračun potrdilv četrtek, Bayroujeva vlada je v sredo prestala glasovanje o dveh nezaupnicah, ki ju je vložila skrajno leva Nepokorna Francija. V Belgiji pa je skoraj osem mesecev po volitvah prisegel novi premier, vodja flamske desne stranke N-VA Bart De Wever. Dogovor o koaliciji so voditelji petih strank sklenili tik pred iztekom roka, ki jim ga je za razpis novih volitev postavil kralj Philippe.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal ukrepe proti nevladnim organizacijam, ki prejemajo denar iz tujine, med drugim iz ZDA. Obtožil jih je poskusa vplivanja na madžarsko politiko in jim zagrozil s sankcijami. Pri tem naj bi se zgledoval po Trumpu, ki je med drugim ustavil pomoč tujini iz ZDA. Na Hrvaškem pa se je odvil tretji petkov bojkot trgovin, pri čemer je platforma Halo, inspektore vse potrošnike pozvala, naj v trgovinah in na bencinskih črpalkah ne kupujejo ničesar, vzdržijo naj se tudi nakupa storitev. V soboto se medtem začenja bojkot trgovske verige Konzum. Dvodnevni bojkot trgovin se je začel tudi v Črni gori.

Svet ZN za človekove pravice je v petek sklenil, da začne preiskavo domnevnih kršitev in zlorab na vzhodu Demokratične republike Kongo, kjer se odvijajo spopadi med milico M23 in vladnimi silami. V resoluciji so borce M23 pozval k umiku z zasedenih območij. Hkrati je bilo na zasedanju slišati svarila pred nevarnostjo širjenja nasilja v regiji. Spolno nasilje nad otroki na Haitiju se je lani glede na leto 2023 povečalo za desetkrat in je telesa otrok spremenilo v bojišče, je opozoril tiskovni predstavnik Sklada Združenih narodov za otoke (Unicef) James Elder. V državi, ki jo pretresa nasilje tolp, je Unicef opozoril tudi na 70-odstotno povečanje rekrutiranja otrok v tolpe.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.