Tedenskih (s)pet, 1. - 7. 9.

Za nekatere je ravnokar minil prvi teden v šolskih klopeh v letošnjem šolskem letu. Nekteri še imajo en mesec do študijskega leta, drugi delajo ali dopustujejo. Me (delamo) in pišemo. Zate. Spodaj najdeš vse, kar se je dogajalo v minulem tednu! <3

Vir: Wix

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Blejski strateški forum in začetek slovenskega predsedovanja VS ZN

Ključno: Slovenija je s septembrom prevzela enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu Združenih narodov (VS ZN), na Bledu pa so visoki gostje na strateškem forumu, ki so ga tokrat zaznamovali protesti, razpravljali o sodelovanju v vse bolj razdeljenem svetu.

Podrobno: Slovenija je s 1. septembrom uradno prevzela enomesečno predsedovanje VS ZN. Osrednji dogodek predsedovanja v septembru, ko poteka tudi Generalna skupščina, bo odprta razprava z naslovom Voditeljstvo za mir, ki jo bo 25. septembra vodil premier Robert Golob. Veleposlanik Samuel Žbogar je na uvodni novinarski konferenci predsedovanja izrazil pričakovanje, da bo na dnevnem redu zasedanj najverjetneje prevladoval Bližnji vzhod. Obenem je opozoril na problematiko pomanjkanja zaupanja med članicami tega osrednjega organa kolektivne varnosti v svetu. Prvo zasedanje VS ZN v sredo je bilo posvečeno razmeram v Gazi, Žbogar in drugi govorniki pa so ponovno pozvali k prekinitvi ognja in izpustitvi talcev. Zasedanje se je končalo brez kakršnih koli odločitev o tem vprašanju.

V ponedeljek pa se je začel dvodnevni Blejski strateški forum (BSF), osrednji slovenski zunanjepolitični dogodek. V ospredju so bile razprave o širitvi EU, vojnah v Gazi in Ukrajini ter razmerah v Rusiji. Na forumu je sodelovalo več kot 180 govorcev iz 48 držav, med njimi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Nagrado BSF je prejela Julija Navalna, vdova pokojnega ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega.

Zanimivo: V okviru BSF sta v ponedeljek potekala ločena pogovora z višjo zunanjepolitično svetovalko palestinskega premierja Amal Džadu in nekdanjo izraelsko zunanjo ministrico Cipi Livni, ki sta se ob nasprotujočih si pogledih na konflikt v Gazi strinjali glede nujnosti rešitve dveh držav. Udeležbo Livni so spremljali protesti nevladnikov pred začetkom foruma in bojkot Levice, do povabila je bila kritična tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar.

Bo TEŠ šel v stečaj?

Ključno: Odjeknila je novica o grožnji stečaja Termoelektrarne Šoštanj, razmere naj bi država reševala z interventnim zakonom.

Podrobno: Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je razkril, da se je finančno stanje Termoelektrarne Šoštanj (Teš) zaostrilo do te mere, da bi se brez ukrepanja države z letom 2025 začel stečajni postopek nad družbo. Napovedal je interventni zakon, ki bi zagotovil javno službo za oskrbo Šaleške doline s toploto. Teš proizvede več kot četrtino električne energije v Sloveniji.

V Šaleški dolini po napovedi interventnega zakona za Teš od vlade zahtevajo zagotovila o spoštovanju strategije za izstop iz premoga ter o sprejetju zakonov o prestrukturiranju regije in o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Ob tem poudarjajo, da pridobivanje toplotne energije ne more biti razlog za težave termodivizije HSE.

Zanimivo: Letošnje poletje je bilo najtoplejše na ravni celotne države v zgodovini meritev. Prav tako so na Agenciji RS za okolje (Arsu) zabeležili najtoplejši avgust doslej, 1. septembra pa doslej najvišje septembrske temperature. Vročina pa ni bila rekordna zgolj v Sloveniji. Služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus je sporočila, da je letos svet doživel najbolj vroč junij in avgust doslej, pa tudi najbolj vroč dan in najbolj vroče poletje na severni polobli v zgodovini meritev. Letošnje leto bo zato verjetno najbolj vroče v zgodovini, je menila namestnica direktorja C3S Samantha Burgess.

Francija: Barnier prevzel premierski stolček

Ključno: Francoski predsednik Emmanuel Macron je po dolgotrajnem iskanju primernega kandidata za novega premierja imenoval nekdanjega pogajalca EU za brexit, 73-letnega Michela Barnierja iz vrst desnih Republikancev.

Podrobno: Barnier velja za vplivnega člana francoskih desnih Republikancev, ki ima za sabo več desetletij dolgo politično kariero. Pod predsednikom Francoisom Mitterandom je bil okoljski minister, pod Jacquesom Chiracom minister za zunanje zadeve, pod Nicolasom Sarkozyjem pa je vodil kmetijski resor. V domači politiki ga ni bilo veliko na spregled, odkar leta 2021 ni uspel pridobiti podpore svojih Republikancev za kandidaturo na predsedniških volitvah proti Macronu. Takrat se je med drugim zavzemal za omejitev in strožji nadzor nad priseljevanjem.

Še bolj kot doma je sicer poznan v Bruslju, kjer je večkrat služil kot evropski komisar, bil pa je tudi glavni pogajalec Evropske unije za brexit med letoma 2016 in 2019. S 73 leti bo sicer najstarejši francoski premier od nastanka pete republike leta 1958. Trenutno ni jasno, ali mu bo dejansko uspelo sestaviti večinsko vlado, ki bo preživela glasovanje o zaupnici v parlamentu.

Z imenovanjem Barnierja se končuje skoraj dva meseca trajajoče mučno iskanje premierja po julijskih volitvah, ki niso nobenemu taboru prinesle jasne večine. V 577-članskem parlamentu je največ sedežev zasedlo levo zavezništvo Nova ljudska fronta (NFP), a je četverici strank s 193 sedeži zmanjkalo precej glasov do absolutne večine. Te s 166 poslanci nima niti sredinski tabor, združen okrog Macronovega Preporoda. Skrajna desnica z zavezniki je zasedla 142 sedežev.

Zanimivo: Macron je sestavljanje nove vlade odložil na čas po olimpijskih igrah, ki jih je poleti gostil Pariz, in za opravljanje začasnih poslov zadolžil dosedanjo vlado pod vodstvom Gabriela Attala. Kasneje je v pogovorih iskal kandidata za premierja, ki bi užival širšo podporo in mu ne bi že takoj grozil padec zaradi neizglasovane zaupnice. S to utemeljitvijo je tako denimo zavrnil kandidatko levega tabora, ki glede na izid volitev položaj in možnost sestave vlade terja zase.

V nemški Turingiji zmagala skrajno desna stranka

Ključno: Na deželnih volitvah v nemški Turingiji je zmagala skrajno desna Alternativa za Nemčijo.

Podrobno: Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je na nedeljskih deželnih volitvah v Turingiji zbrala skoraj tretjino glasov, kar je prva zmaga skrajno desne stranke v eni od nemških dežel po drugi svetovni vojni, kažejo izidi po preštetju vseh glasovnic. Na Saškem so zmagali krščanski demokrati (CDU) s tesno prednostjo pred AfD. Kljub porazu nemški socialdemokrati (SPD) in liberalci (FDP) še naprej podpirajo vlado pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza. Iz SPD so sporočili, da bo Scholz njihov kanclerski kandidat tudi v prihodnje, zavezanost koalicijski vladi pa je izrazil tudi vodja FDP Christian Lindner.

Zanimivo: Na volitvah v Turingiji je glede na izide po preštetju vseh glasovnic zmagala AfD z 32,8 odstotka glasov, CDU je s 23,6 odstotka glasov zasedla drugo mesto. Levo populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) je bilo tretje s 15,8 odstotka glasov, kot poroča nemški Deutsche Welle. Stranke nemške vladajoče koalicije – socialdemokrati (SPD) Scholza, Zeleni in liberalci (FDP) – so utrpeli hud poraz. SPD se je uspelo prebiti v deželni parlament z le 6,1 odstotka glasov, Zeleni in FDP pa niso dosegli petodstotnega praga. Na Saškem je zmagala CDU z 31,9 odstotka glasov, medtem ko je AfD s 30,6 odstotka glasov na drugem mestu, na tretjem pa BSW z 11,8 odstotka glasov. Tudi v tej zvezni deželi so SPD in Zeleni utrpeli poraz – prvi so glede na začasne izide po preštetju vseh glasovnic dobili 7,3 odstotka, drugi pa 5,1 odstotka glasov.

V Ukrajini spremembe v vladi, v Gazi cepili proti otroški paralizi

Ključno: V Ukrajini je prišlo do sprememb v vladi, več deset žrtev pa je terjal ruski napad na vojaški inštitut. Medtem so v Gazi cepili otroke proti otroški paralizi.

Podrobno: V začetlku tedna je v ruskem napadu na ukrajinski vojaški inštitut bilo ubitih 54 ljudi, več kot 200 je ranjenih. Gre za enega najhujših posamičnih napadov od začetka ruske agresije. Tudi drugi deli Ukrajine so bili tarča ruskih zračnih in topniških napadov, ki so terjali žrtve med civilisti. Isti dan je v Ukrajini s položajev odstopilo najmanj šest visokih vladnih predstavnikov, vključno z ministri, 4. 9. pa še zunanji minister Dmitro Kuleba. 5. 9. je novi zunanji minister postal njegov dosedanji namestnik Andrij Sibiha. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da bodo vlado preoblikovali, ker potrebujejo novo energijo.

V sredo je Rusija izvedla nove napade na Ukrajino, tudi na mesto Lvov, kjer je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, več deset pa ranjenih. Zelenski je napad obsodil kot terorističen. Ruska vojska je po lastnih navedbah tudi zavzela vas Karlivka v regiji Doneck, ki leži blizu pomembnega logističnega središča Pokrovsk. Konec tedna pa je bilo v ruskih raketnih napadih na mesto Pavlograd v osrednji regiji Dnipropetrovsk je bil ubit en človek, več kot 50 ljudi je bilo ranjenih, med njimi trije otroci. Zaradi napada je v mestu izbruhnilo več požarov. Ukrajinske sile so medtem poročale o vnovičnem zavzetju dela mesta Nju Jork v regiji Doneck.

V petek je Evropska komisija sporočila, da bo spričo nenehnih ruskih napadov na energetsko infrastrukturo Ukrajini namenila 40 milijonov evrov humanitarne pomoči za pripravljenost na zimo. 35 milijonov evrov bo namenjenih humanitarnim projektom v Ukrajini, preostalih pet milijonov pa podpori ukrajinskim beguncem in njihovim gostiteljskim skupnostim v Moldaviji. Na srečanju kontaktne skupine za Ukrajino pa je Združeno kraljestvo napovedalo pošiljko 650 sistemov za zračno obrambo, ZDA pomoč v vrednosti okoli 224 milijonov evrov, Nemčija pa še 12 samovoznih havbic. Zelenski je zaveznice pozval, naj Kijevu zagotovijo več orožja, pa tudi k odpravi omejitev pri uporabi zahodnih raket dolgega dosega.

Medtem se je v Gazi s 1. septembrom uradno začelo obsežno cepljenje najmlajših otrok proti otroški paralizi, potem ko so v enklavi nedavno odkrili prvi primer te bolezni v zadnjih 25 letih. Do 4. 9. so cepili 187.000 otrok, precej več, kot so načrtovali. V Izraelu je v ponedeljek potekala splošna stavka s pozivi vladi premierja Benjamina Netanjahuja, naj zagotovi dogovor s Hamasom o izpustitvi talcev. Obenem je Netanjahu vztrajal, da morajo izraelske sile obdržati nadzor nad koridorjem vzdolž meje med Egiptom in Gazo. Obljubil je, da ne bo popustil pritisku glede tega vprašanja v pogovorih o premirju. Izraelska vojska se je sicer konec tedna umaknila iz mesta Dženin na okupiranem Zahodnem bregu in tamkajšnjega begunskega taborišča, kjer je med desetdnevno operacijo ubila in ranila več deset ljudi.

Velika Britanija je medtem sporočila, da začasno ustavlja del izvoza orožja v Izrael, saj obstaja tveganje, da bi bilo lahko uporabljeno za resno kršitev mednarodnega humanitarnega prava v Gazi. Gre za 30 od 350 izdanih dovoljenj za izvoz orožja Izraelu. Ameriški državni sekretar Antony Blinken pa je v četrtek znova trdil, da so blizu dogovora o premirju v Gazi, češ da so usklajeni v 90 odstotkih, medtem ko je Netanjahu za ameriško televizijo Fox News zavrnil navedbe o bližajočem se dogovoru s palestinskim Hamasom.

Zanimivo: Münchenska Policija je v okviru obsežnega posredovanja v središču mesta v bližini izraelskega konzulata ustrelila oboroženega osumljenca, ki je kasneje podlegel ranam. Šlo je za 18-letnega Avstrijca, po poročanju medijev domnevno s poreklom iz BiH. Nemški organi incident obravnavajo kot poskus terorističnega napada.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Novo šolsko leto se je začelo za približno 84.000 dijakov in skoraj 193.000 učencev. V osnovnem in srednjem šolstvu prinaša več novosti, med drugim bo obvezno nacionalno preverjanje znanja tudi za tretješolce, prvošolci pa se bodo učili prvega tujega jezika. V Svizu so opozorili na vse slabše razmere v šolstvu, primanjkuje strokovnega in tehničnega kadra v vseh delih vzgoje in izobraževanja, zaposleni pa so preobremenjeni.

Računsko sodišče je v sredo zaključilo revizijo predloga zaključnega računa lanskega proračuna, v okviru katerega je preverjalo tudi pravilnost izvedbe nakupa stavbe za potrebe sodišč na Litijski. Opozorili so, da so na ministrstvu za pravosodje pri pripravi projekta zatajile vse kontrole, investicijska dokumentacija pa je bila pripravljena nepopolno in nepravilno ter v nasprotju z veljavnimi predpisi in zakoni. Kritike računskega sodišča so letele tudi na ministrstvo za finance, ki je k prošnji za odobritev izjeme pri uvrstitvi novega projekta v proračun podalo pozitivno mnenje kljub temu, da pogoji za to niso bili izpolnjeni.

V čertek pa je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pri nakupu 13.000 računalnikov s strani ministrstva za digitalno preobrazbo zaznala več korupcijskih tveganj. Kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ni potrdila, je pa zaznala sum kršitve zakona o javnem naročanju. Tudi računsko sodišče je v reviziji predloga zaključnega računa lanskega proračuna ugotovilo, da ministrstvo ni ravnalo skladno z načeloma učinkovitosti in gospodarnosti. Iz premierjevega kabineta so nato sporočili, da ministrica Emilija Stojmenova Duh in minister za finance Klemen Boštjančič kljub temu uživata premierjevo podporo. Več zadržanosti do podpore ministrici pa je v koalicijskih SD in Levici.

Kandidat za evropskega komisarja iz Slovenije Tomaž Vesel je konec tedna odstopil od kandidature, premier Robert Golob pa je njegov odstop sprejel. Kot razlog za odstop je Vesel navedel različne poglede na delovanje prihodnje sestave Evropske komisije, ki izhajajo iz pogovora med njim in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Po poročanju medijev pa von der Leyen ni bila zadovoljna s kandidatom in je premierju Golobu izrazila pričakovanje, da ji bo Slovenija poslala kandidatko za komisarsko mesto. Golob je s koalicijskimi partnerji že opravil pogovore glede imenovanja novega kandidata oziroma kandidatke, vlada naj bi o novem predlogu razpravljala v ponedeljek, kdo bi lahko bil novi kandidat, za zdaj ni znano.

Ponudnik mobilnih in telekomunikacijskih storitev A1 je sporočil, da je konec julija na sodišče vložil tožbo proti Telekomu Slovenije v višini 33,7 milijona evrov zaradi po njegovem mnenju zlorabe prevladujočega položaja na trgu veleprodajnih telekomunikacijskih storitev za fiksne telefone. Isti dan se je na Okrožnem sodišču začelo sojenje vodji opozicije Janezu Janši in poslovnežema, ki so obtoženi sumljivih poslov, povezanih z zemljiščem v dolini Trente in Janševim nakupom stanovanja v Ljubljani leta 2005. DZ je v četrtek na izredni seji sprejel priporočila DZ o učinkovitosti obravnave romskih vprašanj, ki vladi predlaga pripravo sistemskih ukrepov s spremembo zakona o financiranju občin. Na koncu večurne razprave, ki se je na trenutke sprevrgla v politično obračunavanje, niso sprejeli dveh dopolnil opozicije. Medtem sta sta na mešani ekipni tekmi na paraolimpijskih igrah lokostrelca Živa Lavrinc in Dejan Fabčič osvojila bron. Slovenija je osvojila še drugo medaljo na letošnjih paraolimpijskih igrah.

Gremo še v tujino. Britansko tožilstvo je sporočilo, da je opustilo pregon nekdanjega hollywoodskega magnata Harveya Weinsteina zaradi spolnega napada, češ da ni realističnih možnosti za obsodbo. 72-letni Weinstein se je od junija 2022 soočal z obtožbo dveh spolnih napadov na žensko v Londonu leta 1996. Newyorški državni sodnik Juan Merchan pa je uslišal prošnjo odvetnikov bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa in preložil izrek kazni po obsodbi zaradi ponarejanja poslovnih dokumentov z 18. septembra na 26. november, torej na čas po predsedniških volitvah v ZDA, ki bodo 5. novembra. Medtem je sin predsednika ZDA Hunter Biden na zveznem sodišču v Kaliforniji priznal krivdo za utajo davkov, s čimer je presenetil tako sodnika kot tudi zvezne tožilce. Sprva je skušal priznati krivdo za dejanja le v devetih točkah obtožnice, hkrati pa je vztrajal pri svoji nedolžnosti, a so tožilci to možnost zavrnili. Sodnik mu bo kazen izrekel 16. decembra, grozi pa mu do 17 let zaporne kazni.

Državni preiskovalni urad Georgie je v četrtek aretiral očeta 14-letnega dijaka, ki naj bi v sredo izvedel omenjeni strelski napad na srednji šoli Apalachee nedaleč od Atlante ter ubil štiri osebe in ranil devet. Mladoletnika so obtožili štirih naklepnih umorov in mu nameravajo soditi kot odrasli osebi. Njegovega očeta pa so zaradi sinovih dejanj obtožili štirih točk nenaklepnega uboja in osmih točk okrutnosti do otroka.

Belgija je kot zadnja članica EU v ponedeljek imenovala kandidatko za komisarski položaj v prihodnji ekipi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, zunanjo ministrico Hadjo Lahbib. Romunija pa je kandidata zamenjala z žensko, tako da je ob von der Leyen med kandidati le devet žensk. V sredo je Švedski zunanji minister Tobias Billström sporočil, da odstopa s položaja in da se umika iz politike. Razlogov za svojo odločitev ni navedel. Italijanski minister za kulturo Gennaro Sangiuliano iz vrst stranke Bratje Italije pa je po škandalu, ki ga je povzročila njegova afera z vplivnico, danes odstopil s položaja. Maria Rosaria Boccia je namreč po ministrovem zanikanju, da jo je ministrstvo za kulturo zaposlilo kot posebno svetovalko ministra, začela objavljati njune skupne fotografije.

Papež Frančišek je v Indoneziji začel 12-dnevno turnejo po Aziji. 4. 9. se je sestal s predsednikom najštevilčnejše muslimanske države na svetu Jokom Widodom ter pozval k boju proti ekstremizmu in nestrpnosti. Kitajska bo afriškim državam v naslednjih treh letih namenila 360 milijard juanov (45,8 milijarde evrov) za spodbujanje razvoja, je ob začetku vrha Kitajska-Afrika v Pekingu dejal kitajski predsednik Xi Jinping. Vojskujoči se strani v Sudanu, kjer od aprila lani poteka državljanska vojna, izvajata vojne zločine in grobo kršita pravice civilistov, so opozorili sodelujoči v misiji pod okriljem Združenih narodov. V tej luči so se zavzeli za napotitev "neodvisnih in nepristranskih sil" v razdejano državo.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.

Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!

- Starejše sestre