top of page

Tedenskih (s)pet, 1. - 7. 7.

Če greš kaj na morje na Hrvaško, ti bo morda prav prišla informacija, da je v tej državi v veljavo stopil zakon, po katerem bodo trgovine ob nedeljah praviloma zaprte. Trgovci bodo lahko izbrali 16 nedelj v letu, ko bodo odprti. Trgovine ob morju bodo ob nedeljah večinoma odprte čez poletje. Kakorkoli, upamo, da se boš to poletje veliko senčkala in čofotala, pa spila kak koktejl v dobri družbi (sebe in/ali bližnjih). Ok, zdaj pa gremo naprej s ključnimi novicami minulega tedna. Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!


Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če bi najraje zaprla oči, ker počivaš nekje na plaži v viseči mreži) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).

Vir: Pexels
Odstop ministra za zdravje

Ključno: DZ (državni zbor) je potrdil ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pa je podpisal odstopno izjavo.


Podrobno: V četrtek je torej sprejel novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki predvideva ukinitev oz. preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Novela predvideva njegov prenos v obvezno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku 35 evrov mesečno. Novi prispevek bo v večini primerov pobirala Finančna uprava RS (Furs), pri nekaterih zavarovancih pa bo to izvajal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Izvajati se bo začela 1. januarja 2024.


Nato je v petek Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo, ki mu jo je ponudil premier Robert Golob. Premier je povedal, da se z Bešičem Loredanom razhajata v pogledu na krepitev javne zdravstvene mreže. Bešič Loredan je medtem zapisal, da je s sprejemom ministrske funkcije želel izboljšati slovenski zdravstveni sistem in ga približati državljanom, vendar če tega na svoji poziciji ne more storiti, funkcije ni več pripravljen opravljati. Golob je še zatrdil, da odstop ministra za zdravje ne bo zaustavil zdravstvene reforme. Da minister pri korakih tega, za vladno koalicijo ključnega projekta, ni bil dovolj uspešen, so v prvih odzivih poudarili tudi koalicijski partnerji. Za opozicijski SDS in NSi je odstop ministra pričakovan. Z odstopom ministra so zadovoljni njegovi kritiki, ki pričakujejo nadaljevanje zdravstvene reforme in krepitev javnega zdravstva. Enaka pričakovanja gojijo tudi v zdravstvu.


Zanimivo: KPK je z analizo delovanja javnega sektorja na področju zdravstva pregledala evidenčna in javna naročila 26 javnih zdravstvenih zavodov na sekundarni ravni desetim največjim dobaviteljem medicinske opreme in ugotovila številna tveganja za korupcijo v zdravstvu. Pripravila je priporočila, med njimi ukrepe za centralizirano vodenje javnih naročil.



Plače sodnikov in napredek pri neodvisnosti sodstva ter javnih medijev

Ključno: Vlada je potrdila dogovor o ureditvi novih plačnih razmerij v sodstvu. Bruselj je ugotovil napredek pri neodvisnosti sodstva in javnih medijev.


Podrobno: Vlada je potrdila dogovor o ureditvi novih plačnih razmerij v sodstvu. Po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik se vlada strinja z uvrstitvijo sodne veje oblasti na novo plačno lestvico, sklenjeni dogovor določa tudi dodatek za nezdružljivost sodniškega poklica z drugimi poklici v višini 10 odstotkov osnovne plače.

Vir: Unsplash

V sindikatih javnega sektorja menijo, da bo dogovor o ureditvi novih plačnih razmerij v sodstvu vplival na oblikovanje novega plačnega sistema v javnem sektorju, o katerem se trenutno pogajajo z vlado. Glede dogovora s sodniki od vlade pričakujejo pojasnila na centralnih pogajanjih, ki pa bodo prihodnji petek.


Zanimivo: Slovenija je naredila napredek glede neodvisnosti sodstva in javnih medijev ter v boju proti korupciji, je v poročilu o vladavini prava zapisala Evropska komisija. Slovenijo je pozvala k nadaljnjim prizadevanjem, med drugim pri zaščiti novinarjev, izpostavlja tudi izzive in spremembe v povezavi z RTV Slovenija v preteklem letu. V državah članicah EU je bil dosežen napredek na področju pravosodja in svobode medijev, vendar v nekaterih sistemska tveganja ostajajo, med drugim v povezavi z neodvisnostjo sodstva.



Sprejet zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov

Ključno: Poslanci so sprejeli zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki bo med drugim podlaga za določitev potencialnih prednostih območij za sončne in vetrne elektrarne. Zakon so podprli v koaliciji, medtem ko mu je opozicija nasprotovala.


Podrobno: Zakon za hitrejše uvajanje OVE bo med drugim podlaga za določitev potencialnih prednostih območij za sončne in vetrne elektrarne ter določena tudi predpisana prednostna območja za postavitev sončnih elektrarn, npr. večje strehe, zaprta odlagališča, energetska in prometna infrastruktura. Zakon bo omogočal postavitev sončnih in vetrnih elektrarn na območjih z neizkoriščenim potencialom.


Predvidoma bo dovoljeval sončne elektrarne na protihrupnih ograjah avtocest, plavajoče sončne elektrarne na premogovniških jezerih v savinjsko-šaleški regiji ter sončne in vetrne elektrarne na najširših vodovarstvenih območjih, a le po pod pogojem vodnega soglasja. Zakon naj bi omogočil tudi postavitev sončnih elektrarn na travnikih najslabše bonitete in na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju.


Zanimivo: Mimogrede, letošnji junij je bil na globalni ravni najtoplejši doslej, je sporočil evropski servis za satelitsko spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S). Povprečna temperatura je znašala 16,5 stopinj Celzija, kar je 0,5 stopinje nad 30-letnim povprečjem. Aja, ko smo že pri tej temi ... Krčenje amazonskega pragozda v Braziliji se je v prvih šestih mesecih leta zmanjšalo za 33,6 odstotka v odnosu na enako obdobje lani, je sporočila brazilska vlada. Boj proti izkoriščanju amazonskega pragozda je eden glavnih ciljev vlade levo usmerjenega Luiza Inacia Lule da Silva, ki je predsednik države od 1. januarja.



Nato: Stoltenbergu za eno leto podaljšan mandat

Ključno: Članice Nata so podaljšale mandat generalnemu sekretarju Jensu Stoltenbergu, dogovora o vstopu Švedske pa še ni.


Podrobno: Članice Nata so potrdile enoletno podaljšanje mandata generalnemu sekretarju zavezništva, Norvežanu Stoltenbergu. Na položaju bo ostal do oktobra 2024, to pa je zanj že drugo enoletno podaljšanje mandata.


Švedska in Turčija pa na pogovorih o švedskem članstvu v Natu nista dosegli preboja. Bosta pa o tem jutri pred vrhom zavezništva govorila švedski premier Ulf Kristersson in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, je povedal Stoltenberg. Kakorkoli, Erdogan je zatem napovedal, da bo Turčija na prihajajočem vrhu Nata ponovno izpostavila svoje zadržke glede švedskega članstva v severnoatlantskem zavezništvu. Predsednik Ukrajine Volodymyr Zelensky pa je pred njunim srečanjem neenotnost Nata glede članstva Švedske in Ukrajine označil kot grožnjo globalni varnosti.


Zanimivo: Stoltenberg je napovedal, da se bo voditeljem članic zavezništva na vrhu v Vilniusu prihodnji teden pridružil tudi Zelenski, ki se bo udeležil ustanovnega zasedanja Sveta Nato-Ukrajina. Stoltenberg pričakuje, da bodo na vrhu potrdili zavezo, da bo Ukrajina postala članica zavezništva.



Protesti v Franciji - kaj se dogaja?

Ključno: V Franciji so pokopali 17-letnika, ki ga je 27. junija ustrelil policist, njegova smrt pa je sprožila večdnevne nasilne proteste po vsej Franciji. Zaradi dogajanja je francoski predsednik Emmanuel Macron preložil državniški obisk v Nemčiji.


Podrobno: Macron je po pogovoru z več kot 300 župani napovedal zakonodajo za pospešitev obnove po izgredih, v katerih so bile uničene številne zgradbe, prevozna sredstva in infrastruktura. Razmere so se po tednu nemirov po smrti 17-letnika, ki ga je ustrelil policist, umirile.


Kakorkoli, za danes je po vsej Franciji napovedanih več shodov proti policijskemu nasilju, sodišč pa je prepovedalo načrtovani shod v spomin na drugega mladeniča, Adamo Traoreja, ki je pred sedmimi leti umrl v policijskem pridržanju. Policija je medtem prepovedala tudi protest v Parizu. Prepoved današnjega shoda v Parizu je sledila odločitvi sodišča, ki je pred tem prepovedalo shod v spomin na Traoreja. Njegova sestra je nameravala organizirati spominski dogodek v kraju Beaumont-sur-Oise severno od Pariza. Vendar je sodišče zaradi še vedno napetih razmer v državi po smrti 17-letnika alžirskih korenin, ki ga je minuli torek med nadzorom prometa ubil policist, v petek odločilo, da je verjetnost novih nemirov in kršenja javnega reda in miru prevelika, da bi dovolilo izvedbo spominskega dogodka.


Po vsej Franciji, med drugim v mestih Lille, Marseille, Nantes in Strasbourg, je danes načrtovanih približno 30 demonstracij proti policijskemu nasilju. V Strasbourgu se je davi zbralo več sto protestnikov, načrtovane demonstracije v Marseillu pa so bile po nalogu policije prestavljene izven središča mesta.


Zanimivo: Več sindikatov, političnih strank in drugih organizacij poziva k reformam policije. Tiskovni predstavnik vlade Olivier Veran je medtem kritiziral pobudnike demonstracij v večjih mestih, ki si "še niso opomogla od divjanja" v minulem tednu. Po uradnih podatkih je francoska policija v tednu nemirov od 27. junija v povezavi s protesti pridržala več kot 3700 ljudi, od tega najmanj 1160 mladoletnikov.



Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Veljati je začela novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki zaradi pomanjkanja strokovnih delavcev poenostavlja nekatere postopke za lažje zaposlovanje. Šole bodo tako lahko zaposlovale tudi strokovnjake brez pedagoško-andragoškega znanja. Državni izpitni center je objavil prve grobe analize nacionalnega preverjanja znanja v letošnjem šolskem letu. V 6. razredu so učenci pri preizkusu iz slovenščine v povprečju dosegli 50,5 odstotka možnih točk, pri matematiki pa 48,9 odstotka. V 9. razredu so pri slovenščini dosegli 59,9 odstotka, pri matematiki pa 44,4 odstotka možnih točk. Vlada je sprejela strategijo obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2030, ki zasleduje celosten pristop k obvladovanju demence.


Državni zbor (DZ) je na pobudo SDS odredil parlamentarno preiskavo morebitnih zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0 v Ljubljani. Mariborsko sodišče pa je nekdanja člana uprave propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena Simona Zdolška in Matejo Vidnar Stiplošek spoznalo za kriva zlorabe položaja v zvezi s posli okoli argentinskih delnic. Izreklo jima je leto in pol pogojne zaporne kazni s preskusno dobo štirih let ter naložilo plačilo dela stroškov sodnega postopka. Sodba še ni pravnomočna. Predstavniki delodajalcev, delojemalcev in vlade so na izredni seji Ekonomsko-socialnega sveta, na katero je prišel tudi premier Robert Golob, zgladili nesoglasja po nedavnem protestu delodajalcev. Poslanci so brez glasu proti sprejeli zakon o političnih strankah, ki med drugim vsebuje spremembe financiranja političnih strank. Novela v boljši položaj postavlja parlamentarne stranke in onemogoča delo zunajparlamentarnih, so opozorili v strankah SLS, Vesna in Pirati.



Zavijmo še v tujino. Izraelska vojska je začela dvodnevno operacijo v Dženinu in bližnjem begunskem taborišču na severu zasedenega Zahodnega brega. Do minule srede, ko se je končala, je bilo ubitih 12 Palestincev, umrl je tudi en izraelski vojak. Šlo je za eno največjih tovrstnih operacij v zadnjih letih. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt je razveljavil zakone, ki jih je nedavno sprejel parlament Republike Srbske o nepriznavanju odločitev ustavnega sodišča BiH in odločitev visokega predstavnika. Kasneje v tednu pa je predsednik Republike Srbske Milorad Dodik podpisal zakon o nepriznavanju odločitev visokega predstavnika v tej srbski entiteti BIH. To je storil, čeprav je zakon Schmidt že razveljavil in mu lahko grozi zaporna kazen. Voditelji Avstrije, Madžarske in Srbije Karl Nehammer, Viktor Orban in Aleksandar Vučić so se sestali na srečanju o omejevanju nezakonitih migracij, na katerem je avstrijski kancler zatrdil, da je trojica držav uspela zmanjšati število nezakonitih migracij v Evropo.


Začel je delovati Mednarodni center za pregon zločina agresije proti Ukrajini (ICPA), ki bo zbiral dokaze o vojnih zločinih v Ukrajini po ruskem napadu. Španija je že petič prevzela polletno predsedovanje Svetu EU, španski premier Pedro Sanchez pa je obiskal Kijev in se srečal z ukrajinskim predsednikom Volodymyrjem Zelenskyim. Vihar Poly z močnim vetrom je zahteval smrtni žrtvi na Nizozemskem in v Nemčiji. Na Nizozemskem so zaradi viharja odpovedali na stotine letov, oblasti pa so ponekod zaustavile ali omejile tudi železniški in cestni promet. Ameriški spletni velikan Meta je zagnal aplikacijo Threads, ki naj bi bila konkurenca Twitterju. V EU še ni na voljo.



Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, N1, Delo, 24ur.com, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!



- Starejše sestre



コメント


bottom of page