Indija, država z eno največjih populacij na svetu. Morda je najbolj znana predvsem po dobri in močno začinjeni hrani, jogi, množicah ljudi, umazaniji … »No, vse to je seveda res, vendar pa je še mnogo več, kot lahko opaziš le z bežnim pogledom,« je povedal Bengalčan Souryendu Das, ki trenutno živi v ameriškem Teksasu. Poudaril je na primer, da je Indija poleg vsega tega tudi zelo uspešna demokracija, ena izmed izjemno hitro rastočih ekonomij in država, ki vodi na številnih svetovno pomembnih področjih. Eno izmed teh je na primer tehnologija. »Je zelo stara država s svojo lastno kulturo in dediščino,« je povedal. Ena od kulturnih tradicij pa so še vedno dogovorjene poroke, čeprav se tudi na tem področju že nekoliko »modernizirajo«.
Na ruralnih območjih je večina porok dogovorjenih
Dogovorjene poroke so nekaj, kar si zahodna kultura zelo težko predstavlja, v Indiji pa so še vedno zelo razširjene. Število dogovorjenih zakonov se seveda razlikuje med različnimi predeli Indije. »Na ruralnih območjih so najbrž vsi zakoni dogovorjeni, v urbanih pa je morda dogovorjenih okoli polovica porok,« je razložil Souryendu.
Sam prihaja iz vzhodnega območja Indije – Zahodnega Bengala. Povedal je, da Bengalčani veliko težo poleg kulturi namenjajo tudi študiju. Tako je večina Bengalčanov izobraženih in vsaj do določene mere poznajo umetnosti, kot so poezija, petje, ples, slikarstvo … Zase pravi, da je nekoliko atipičen Bengalčan, saj je imel njegov oče potujočo službo. »Kot otrok sem se na vsake dve do tri leta preselil v nek nov kraj in posledično sem neprestano menjal svojo družbo,« je povedal. A vseeno so v njegovi družini ohranili enake vrednote: »Ceni kulturo, praznuj festivale, spoštuj starejše,« je povedal.
A stvari se spreminjajo. Tudi na področju dogovorjenih zakonov, ki so sicer še vedno večinska oblika združevanja dveh oseb. Souryendu je razložil, da so razlogi za dogovorjene poroke različni. »V Indiji so poroke velikokrat simbol združenja dveh družin in ne toliko dveh oseb. Prepričani smo namreč, da ljubezen pride sčasoma,« je povedal. Poleg tega so razlogi lahko tudi v »stari šoli« staršev, ki »verjamejo, da je njihova presoja najboljša«. In pa v tem, da si ljudje, po mnenju Souryenduja predvsem moški, ne zanjo sami najti partnerja. »Morda zaradi tako velike moške populacije in 'konkurence'. Morda pa je razlog le v naši vzgoji, ki nam pravi, da moramo biti sramežljivi in do nasprotnega spola gojiti spoštovanje. Zaradi tega se težje odpremo drugi osebi,« je povedal.
Zaljubil se je na fakulteti. Družina razmerja ne odobrava
Sam je imel srečo. Trenutno je v razmerju z dekletom. Vanjo je zaljubljen in izbral si jo je sam. Spoznala sta se na prestižni indijski inženirski fakulteti IIT Kharagpur, kjer je Souryendu delal kot pripravnik. »Spoznala sva se, ko je bila praktično moja študentka,« je povedal. »Kasneje sva se začela pogovarjati in spletla prijateljstvo, ki se je nato razvilo v razmerje.« Njegova družina trenutno še ne odobrava njunega razmerja, vendar pa on optimistično pravi: »Nekoč ga bodo morali.« Razloga za njihovo neodobravanje sta dva. »Prvi je, da menijo, da še nisem dovolj star za poroko. Drugi pa, da sva z dekletom različne veroizpovedi,« je povedal. Ona je kristjanka, Souryendu pa je hindujske veroizpovedi.
Indija ima 30 zveznih držav in te se med seboj velikokrat razlikujejo po jeziku, kulturi, festivalnih oblačilih in drugih stvareh. Poleg tega pa imajo v Indiji tudi več različnih religij, znotraj katerih je še več verskih skupnosti in vsaka ima svoje posebne značilnosti. »V nekaterih skupnostih zmenjkarjenje ni dovoljeno in posameznika bi močno obsojali, če bi naredil kaj takšnega. V nekaterih drugih pa je to sprejeto in bi dovolili tudi poroko iz ljubezni,« je povedal.
Stopnja odobravanja se seveda spet razlikuje glede na posamezno skupnost. Souryendu je povedal, da v nekaterih skupnostih poroko iz ljubezni odobravajo le, če sta zaljubljenca oba člana iste skupnosti, ponekod pa dovolijo tudi medskupnostne poroke, vendar pa moreta biti osebi vsaj iste veroizpovedi. Souryenduju se poroka iz ljubezni ne zdi nič nenavadnega in pravi, da jo tudi njegova družina do neke mere odobrava. »Starši dovolijo, da izberem svojo partnerico, in jih tudi ne moti, če je iz druge skupnosti, vendar pa se ne strinjajo s tem, da imava različno veroizpoved,« je povedal. Sicer pa »mnenje o romanci in ljubezni med različnimi indijskimi skupnostmi močno varira. Kot sem rekel, ničesar v Indiji ne moremo posploševati«.
Ljubezen bo prišla kasneje
Ker je poroka sicer večinoma še vedno združenje dveh družin, je pogosto zelo pomembno tudi finančno stanje moškega. Prav tako je pomembno, da je družina dobra, imajo »dobre« sorodnike in hišo pa tudi kulturo. Prav zato se morata med seboj najprej odobriti družini. Verjamejo namreč, da se bo ljubezen zagotovo pojavila kasneje. Takšne poroke se lahko sklenejo na dva načina. »Eden je, da svojega partnerja poiščeš na spletni strani za združevanje parov, kjer si posameznik najprej ustvari profil in se nato poveže z drugo osebo,« je povedal Souryendu. Ko se osebi povežeta, se srečata na enem ali več zmenkih in se nato odločita ali bosta drug drugega spoznala tudi s svojima družinama in se poročila. »Lahko pa se družini sami povežeta med seboj ali se najdeta preko neke lokalne osebe, ki zbira različne informacije o posameznikih in lahko na podlagi le teh napove, ali bosta dve osebi in dve družini kompatibilni. Podobno kot duhovnik,« je razložil ter dodal, da se morata pri tej metodi za poroko najprej strinjati družini potencialnega ženina in neveste.
V dogovorjenih zakonih je ljubezen torej nekaj, kar se razvije kasneje. »Sčasoma zakonca postaneta tudi prava družina z otroki,« je povedal ter dodal, da je veliko bolj pomembno kot hipna ljubezen med zakoncema to, da sta eden do drugega sočutna in poskrbita tudi za srečo družine svojega partnerja. »Ljubezen, kot je predstavljena skozi zahodno kulturo, zahteva preveč fizične aktivnosti že v zgodnjem stadiju razmerja, prav tako pa je med takšnimi ljubezenskimi zakoni veliko večja stopnja ločitev,« je še dodal.
Stopnja ločitev med dogovorjenimi zakonci je veliko manjša. Souryendu je povedal, da so Indijci (predvsem ženske) vzgojeni v »neki ideji sočutja, razumevanja, sklepanja kompromisov ... Zato zakoni obstanejo, kljub temu da se vmes pojavijo težave«. Razložil je namreč, da se trudijo nastale težave razrešiti in poskrbeti, da stvari ne eskalirajo do ločitve. Vendar pa seveda obstajajo tudi takšni primeri.
V zakonu sta najpomembnejši družina in sam zakon. »Stvari kot so kariera in interesi posameznika so na sekundarnem tiru - predvsem ponovno za dekleta, čeprav se tudi moški prilagajajo,« je dejal.
Želi si, da bi bila njegova žena tudi njegova najboljša prijateljica
»Še ena zanimiva stvar, ki pa je bila sicer bolj značilna za prejšnje generacije, je, da je bila spolnost primarno namenjena le zanositvi,« je povedal Souryendu. Starejši člani družine so namreč pričakovali, da se bo otrok rodil čim prej. »Ideje, kot so seksualna potešitev ali negotovost, predvsem zaradi tega niso obstajale,« je razložil.
»Najpomembnejše v zakonu se mi zdi to, da je moja žena tudi moja najboljša prijateljica. Oseba s katero lahko delim vse,« je povedal in dodal, da je, ker se v Indiji načeloma poročajo le enkrat v življenju, prav tako zelo pomembno, da je njegova partnerica tudi oseba, s katero se želi postarati. Čeprav Souryendu vidi tudi negativne vidike dogovorjene poroke, kot so to, »da le nekaj zmenkov morda ni dovolj, da se odločiš, ali je neka oseba res tista, s katero želiš preživeti svoje življenje, in da se morda sprva težko privadiš na drugačen način življenja svojega partnerja,« pa takšnih zakonov sam ne obsoja in bi prav lahko tudi sam imel dogovorjeno poroko. »Če se ne bi zaljubil, bi prav tako imel dogovorjeno poroko in s tem bi bil čisto zadovoljen,« je povedal. Pozitiven vidik takšnega zakona vidi v tem, da si lahko prepričan, da se poročiš v dobro družino, kar je po njegovem mnenju še toliko boljše za ženske, saj so lahko na ta način zelo dobro finančno preskrbljene. Meni tudi, da je v primeru dogovorjene poroke življenje veliko bolj urejeno.
»Svet najbrž vidi Indijo kot veliko preveč vkalupirano v svojo kulturo ter da zaradi tega včasih izgubljamo na praktičnosti in postajamo togi,« je dejal. Vendar pa se Indija zagotovo spreminja in hitro postaja ena izmed pomembnih gospodarskih sil na svetu. Prav tako počasi modernizira tudi svojo kulturo. »Definitivno imamo drugačne vrednote, vendar pa smo vseeno zelo uspešni na svoj poseben način,« še dodaja Souryendu.
M.P.