Obožujem potovanja. Še posebej podaljšane vikende v evropskih mestecih. Le nekaj dni nazaj sem se namreč vrnila iz Sevilje, ki sem jo letos izbrala za krajši odklop. Po divjem zaključku poletja, ki se je končalo s korono, in potem z zaključkom enega izmed mojih največjih službenih projektov sem, priznam, malenkost pregorela. Ni bilo več motivacije za delo, vsi moji projekti so se mi zdeli povsem brezvezni, vse, kar sem delala, je bilo spanje, delo, hrana in branje. Če bi lahko, bi cele dneve preživela doma. Glavni razlog je definitivno pomanjkanje gibanja, kar vem, da moram nujno izboljšati.
A prišel je težko pričakovani konec novembra, ko sem se za šest dni odpravila na jug Španije. Tokrat skupaj z bratom, s katerim sva se že septembra dogovorila, da skočiva pred novim letom na en izlet. Oh, kako zelo je bilo tole nujno potrebno!
Šest dni sonca, toplih dni in čudovitih razgledov
Pred odhodom sem, priznam, bila kar malo skeptična, saj se covid ukrepi spreminjajo iz dneva v dan, ves čas se pojavljajo nove težave in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo spet vse zaprlo. Med obiskom Španije se je od nekje pojavil še omicron, a na srečo sva preživela šest dni brez težav in se tudi cela vrnila v Slovenijo.
Zakaj Sevilja?
Iskala sva kraj, ki ga še nisva obiskala, izbirala pa sva med Rimom, Berlinom in Seviljo. Seviljo sva izbrala, ker sva imela na voljo več kot le običajne tri dni in ker je tam tudi konec novembra še vedno sončno in lepo. In res - v vseh šestih dneh sva imela sonce (dež je padal le prvi dan), temperature pa so bile skoraj vsak dan nad 15 stopinjami Celzija. Kot nekdo, ki res sovraži zimo in sneg, sem bila noro vesela, da sem se za nekaj dni izognila zimi, ki se je začela ravno ob najinem odhodu.
Kako potovati?
Letela sva z Ryanairom iz Benetk (Treviso), do letališča pa sva se odpravila z avtom. Za karto sva odštela 65 evrov (priority boarding), kar je vsebovalo tudi malo ročno prtljago. Za parking sva plačala 22 evrov za šest dni. Nastanjena sva bila v predelu Macarena, ki je bil od glavnih znamenitosti oddaljen približno 20 do 30 minut hoje. Pension Macarena je bil manjši družinski hostel, v katerem si imel svojo sobo in skupno kopalnico. Vse precej prenovljeno in zelo blizu znamenitosti, zanj sva odštela 100 evrov na osebo za pet noči.
Kaj si ogledati?
Običajno sem šla v takšna mesta za približno cele tri dni. Zdaj pa sva imela štiri cele dni in še polovico prvega in zadnjega dne, kar je super, saj se nama nikamor ni mudilo, temveč sva si lepo počasi in v miru ogledala vse znamenitosti. Dva dni sva si tudi dve do tri ure vzela čas in lenarila na sončku. Razmišljala sva tudi o skoku do morja, ki je z vlakom oddaljen nekje dve uri, a sva se na koncu odločila, da ostaneva v centru in si lepo v miru ogledava vse. Ogledala sva si čudoviti trg Plaza de España, ki je res čudovit in zagotovo moj najljubši del mesta. Celoten trg spominja na Benetke v malem, saj si lahko izposodite čoln in se zapeljete po vodi, si ogledate več uličnih umetnikov, ki plešejo flamenco ali pa si ogledate mozaike španskih mest in pokrajin.
Večkrat sva se sprehodila tudi mimo impozantne seviljske katedrale, poleg katere stoji stolp Giralda - zvonik zgrajen kot minaret za Veliko mošejo v Sevilli v al-Andalusu, v času vladavine dinastije Almohad, z zvonikom v renesančnem slogu, ki so ga dodali katoličani po izgonu muslimanov s tega območja. Poleg katedrale stoji palača Real Alcazar, v kateri najdete zanimive sobane in čudovit vrt, na katerem je ogromno pavov. Ogledala sva si še prostor za bikoborbe Plaza de Toros de la Maestranza, se povzpela na stolp Torre del Oro, se sprehodila skozi simpatičen predel mesta Triana in se povzpela na Setas de Sevilla - največjo leseno strukturo na svetu, odkoder sva si ogledala sončni zahod. Po sončnem zahodu se celotna strukutra obarva v različne barve. Poleg tega pa sva se dnevno namerno izgubljala po ulicah Sevilje, si ogledovala pisano arhitekturo in zgolj uživala v prijetnih trenutkih.
Hrana in pijača
Najbolj znani španski hrani sta paella in tapasi, ki jih boste dobili prav v vsaki restavraciji. Privoščite si tudi senvdič s pršutom, olivnim oljem in paradižnikom pa tudi sangrijo in churrose. Ne pozabite pa, da imajo Španci vsak dan popoldan tudi siesto, zato se večina kuhinj odpre šele ob sedmih ali osmih zvečer.
Kaj naju je presenetilo?
Mesto je zelo živahno in tudi v tem času polno turistov, med najinim obiskom sem videla dva protesta (eden proti nasilju nad ženskami in drugi za okoljevarstvo), v petek so tudi prižgali božične lučke, na vsakem vogalu pa si našel kakšnega uličnega umetnika. Mesto je pisano, polno barvnih zgradb in polno ljudi. A skoraj nihče ne razume in ne zna angleško, kar je celotno izkušnjo malenkost otežilo, saj se je bilo precej težko sporazumevati.
Kaj sem se naučila?
Da se v Španiji čas ustavi in da sem bolj kot kdajkoli potrebovala tale odklop, ki je prišel ob ravno pravem času. Da je kdaj enostavno treba vzeti nekaj dni počitka, da ne spočiješ le svojega telesa, ampak predvsem glavo. Da uživaš v trenutku, ne hitiš in se ne obremenjuješ. In vse to mi je teh nekaj dni odklopa zagotovo dalo. Na koncu sem dejansko razmišljala, da ne bi šla na letalo, ampak kar kupila novo karto tik pred božičem in še nekaj tednov ostala tam. Glede na naravo dela, to sploh ne bi bila težava.
K. R.