Kim Neuherz je veganka, ki v Avstriji študira nutricionizem. Sebe sicer ne bi definirala kot veganko, saj gre za zelo širok pojem. »Gre za neko gibanje, skupnost, definira te kot osebo,« je pojasnila in dodala, da se ne najde v čisto vseh teh okvirih, ki naj bi jih veganstvo zajemalo. »Rekla bi, da sem bolj 'rastlinojedka' (plant-based), kot pa veganka. Glede na to, da študiram nutricistiko nisem mnenja, da je vse, kar je vegansko, tudi zdravo,« je dodala. Zavoljo berljivosti pa se bom v tem prispevku nanjo vseeno nanašala kot na veganko – pač v smislu njenih prehranjevalnih navad.
Kim je ta življenjski stil izbrala pred petimi leti, vegetarijanka pa je že od malih nog. Ko je bila stara sedem let, ji je mama povedala, kaj pravzaprav je meso. »Mami mi tega ni pojasnila na krut način, ampak mi je razložila, da so to živali, ki jih mi uživamo. Takrat sem se odločila, da tega ne želim. Ona je spoštovala mojo željo, kar se mi zdi zelo lepo,« je povedala Kim.
Ko se je odločila, da prestopi iz vegetarijanstva na veganstvo, v slovenskih trgovinah še ni bilo veliko izbire. »V Grazu, kamor sem se preselila, pa sem že pred petimi leti našla veliko veganskih izdelkov, barov in restavracij. Takrat si v Sloveniji morda imel na voljo kak tofu, sojino mleko oziroma sojin napitek, en veganski jogurt, mogoče kak veganski gyros ... V Grazu pa je bilo že več veganov in tudi izbira je bila bolj raznovrstna. Bilo je lažje,« je pojasnila.
Vendar je pri njeni odločitvi največjo težo igral vidik dobrobiti živali. »Na YouTubu sem pogledala na primer videje z naslovom 'Meet Your Meat', ki so me popolnoma odvrnili od živalskih izdelkov. Na nek način nisem mogla več jest tega, ker mi je bilo grozno. Zame je na prvem mestu, da se mi pač smilijo živali,« je povedala. S prehrano samo se je začela ukvarjati dosti kasneje. V smehu je dodala, da je na začetku bila »zelo jezen vegan«. Preprosto ni mogla razumeti, kako lahko ljudje vedo kaj se dogaja, pa še vedno uživajo meso. »Kasneje sem ugotovila, da pač niso vsi ljudje tako občutljivi na to. Tudi med vegani je dosti takšnih, ki se za ta življenjski slog ne odločijo zaradi živali,« je dodala.
Kim, če si veganka, kje pa dobiš železo, vitamin B12, beljakovine ...?
»Ravno zaradi takšnih vprašanj sem se začela ukvarjati s prehrano,« je odgovorila v smehu. »Ko slišim to vprašanje, se resnično trudim ostati mirna. Mislim, kje pa ti dobiš to? Ali to res veš? To so vprašanja, ki mi pridejo na misel, ko me nekdo vpraša nekaj takega zgolj zato, ker sem veganka. Tudi ljudje, ki jedo meso, imajo pogosto probleme z B12 in z železom. To ni težava, ki bi bila vezana izključno na veganstvo,« je povedala.
Vitamin B12 proizvaja bakterija, ki je bila nekoč, preden smo začeli masivno obdelovati polja in uporabljati različne antibiotike in kemikalije, prisotna v zemlji. »Ko so ljudje uživali zelenjavo pridelano na zemlji, kjer je bivala ta bakterija, so vnesli tudi B12. Ta vitamin so dobili tudi preko vode, ker ni bila tako prečiščena, kot je zdaj,« je dodala.
Se pa nahaja ta bakterija v želodcih od živali, zato lahko B12 dobiš skozi meso. Dodan je tudi v krmo, tako da imajo živali res velike količine tega vitamina. Kot vegan lahko B12 dobiš skozi zelenjavo, ampak ne v velikih količinah. »Ni pa čisto nič narobe, če ta vitamin vneseš v telo z dodaki. Obstajajo na primer zobne paste z B12, kar tudi sama uporabljam. Absorpcija skozi usta in skozi dlesni je zelo dobra, tako da je zobna pasta super. Zobe si tako ali tako umivaš. To zobno pasto si kupim mogoče dvakrat na leto, ker B12 je vitamin, ki se zelo dobro shranjuje v jetrih in ostane tam leta. Sicer pa tudi če ga nimaš dovolj to ne predstavlja velike težave, ker ga ni težko pridobiti. Naše telo B12 namreč zelo dobro absorbira,« je pojasnila.
Pri železu je to bolj problematično. »Tudi meni se dogaja, da ga enostavno ne morem dobiti dovolj, pa ne vem zakaj. Meso je boljši vir železa kot zelenjava, ker se 10 do 20 odstotkov železa, ki ga dobimo v mesu, tudi absorbira v telo. Železa se v zelenjavi absorbirano samo od 1 do 5 odstotkov, ampak lahko to absorpcijo izboljšamo, če dodamo vitamin C. Tako lahko pridemo na skoraj enako absorpcijo kot je pri mesu,« je povedala. Ampak bistveno je, da imamo ženske na splošno probleme z železom, ne glede na to, ali uživamo meso ali ne. Med menstruacijo namreč izgubljamo res dosti železa.
»Če živim na travi, bom ja kot zobotrebec, ne bom imela nobene mišične mase«
»Mislim, da so takšne nebuloze popolnoma nesmiselne, ker sem na sebi opazila, da kot vegan lahko pridobim na mišični masi. Ko sem se pred dvema letoma začela intenzivneje ukvarjati s prehrano, sem se začela ukvarjati tudi s fitnesom. To je moja druga strast, rada bi delala tudi v tej smeri,« je povedala Kim. Takrat pravzaprav ni pazila na prehrano. »Jedla sem čisto normalne veganske stvari. Rekla bi, da sem približno 70 odstotkov časa jedla precej zdravo, zelenjavo, stročnice, seveda pa sem si tu in tam privoščila tudi kaj nezdravega. Takrat sem dosti dobila na mišični masi,« je pojasnila.
Številni navržejo tudi, da je težava pri rastlinski hrani v tem, da ti ne nudi popolnega profila aminokislin. Vendar to ni res. »Obstaja veliko jedi, ki imajo popolni profil aminokislin, pri tem ni treba posebej paziti. Na primer ajdova kaša, kvinoja, tofu, amarant, kombinacija riža in fižola ... Ni potrebno niti, da vse esencialne aminokisline užiješ v enem obroku. Če jih užiješ v enem dnevu jih tvoje telo lahko sestavi. Zelo zanimivo se mi zdi, ko ljudje mislijo, da kot vegan ne zaužijem dovolj beljakovin. Beljakovine so zares povsod,« je dejala.
Sicer pa meni, da je raznovrstnost ključ do zdrave prehrane. »Tudi če ješ meso in mlečne izdelke, je raznovrstnost kralj. Zato rada mavrično kuham. Sem pa proti dietam, razen če so zdravstveno predpisane, seveda. Moraš ugotoviti kaj ti ustreza, ampak se mi zdi, da ni dobro, če greš preveč v eno smer. Tudi sama sem probala nekaj teh diet. Na primer določeno obdobje sem jedla res ogromno sadja in zelo malo maščobe ... To ni dobro. Takrat sem pridobila veliko neželenih kilogramov. Odkar se znotraj veganstva držim neke normalne, raznovrstne prehrane in se ne ukvarjam preveč s tem, sem shujšala. Izgubila sem skoraj deset kilogramov. To se je zgodilo nenamenoma. Telo se samo uravnava, če mu daš to, kar hoče,« je povedala.
Kim prav tako ni za natančno štetje kalorij. Na aplikacije, ki ponujajo te kalkulatorje, gleda bolj kot na orodje za neko osnovno informiranje. »Ko uporabljam kakšno takšno aplikacijo mi napiše, da užijem preveč ogljikovih hidratov in premalo maščobe ter da zaužijem preveč kalorij. Ampak ko sem lačna, takrat pač jem. Ko si na neki zdravi točki v življenju lahko poslušaš svoje telo,« je povedala.
Veganski življenjski stil vendarle zahteva nekoliko prilagoditev
Kim je načeloma že tako dolgo veganka, da ljudje, v krogu katerih se giba, vedo, da je veganka. Ko gre kam na obisk si hrano večkrat skuha sama, ali pa si jo prinese zraven. »Starši mojega moža imajo za naju vedno kak sojin napitek ali tofu. Tudi pri meni doma imajo vedno nekaj za naju, moja mami je vegetarijanka,« je povedala in v smehu dodala, da je ženski del njene družine bolj odprt, ko pride do te teme, v primerjavi z moškimi v družini. »Sicer pa je sin od moje sestre imel alergijo na mleko in na dve vrsti mesa, tako da se je temu izogibala ko ga je dojila. Pri njih doma od takrat ne pijejo mleka, vedno pijejo rižev napitek,« je pojasnila Kim.
Sicer pa se ji ne dogaja pogosto, da bi jo ljudje zbadali, ker ne uživa živalskih izdelkov. »Me pa večkrat sprašujejo o raznih domnevnih pomanjkanjih različnih hranil, ki naj bi jih veganstvo povzročalo. Čeprav sem svoji družini obrazložila, da mi veganstvo v tem smislu res ne povzroča problemov, mi še vedno ne verjamejo zares. In to kljub temu, da študiram nutricistiko. Mislim pač, da je hrana res zelo osebna stvar. Po navadi te ljudje ne napadajo, če ti ne napadaš njih. Se mi pa je že dostikrat zgodilo, da nisem omenila ničesar na to temo, pa so me ljudje še vedno verbalno napadli,« je delila Kim.
Meniš, da je prihodnost veganska?
Kim meni, da bomo ljudje zagotovo šli v smeri pretežno rastlinske prehrane. »Ko dokončam študij in če bom delala v tem poklicu, ne bom priporočala, da se ljudje popolnoma izognejo živalskim izdelkom. Že če zmanjšajo njihov vnos v telo, bi to bilo super. Jaz pač mesa res ne morem uživati, ker v delu mesa vidim recimo nogo, ali pač neko žival, ki je prej imela ta del telesa. Meni se gabi, to zame ni hrana. Mlečni izdelki mi smrdijo. Tako jaz verjetno nikoli ne bom mogla uživati mesa, tudi če nekoč ugotovimo, da je veganstvo najbolj nezdrav način prehranjevanja,« je pojasnila.
Kim meni, da bo zmanjšanje količine uživanja živalskih izdelkov pomembno vplivalo tudi na okolje. »Dosti površin, ki bi jih lahko uporabljali za zelenjavo ali sadje, ali pa bi pač ostale gozdne površine, uporabljamo za živinorejo, ker morajo živali nekje dobiti hrano. Dosti virov se uporablja za to, zaradi hiperprodukcije živalskih izdelkov je okolje tudi močno onesnaženo. Krmi dodajamo tudi različne kemikalije, živali zbolijo in potrebujejo zdravila ... Vse to gre v zemljo. Če se ta obremenitev na okolje zmanjša, bi se stanje do neke mere zagotovo izboljšalo,« sklene Kim.
Na Slovenskem veganskem društvu imajo sicer vsako leto 30 dnevni veganski izziv. Nudijo nekoga, na kogar se lahko obrneš v tem času, dobiš lahko različne jedilnike in recepte ... »Ta izziv mi je zelo všeč, soustvarjajo ga zelo pozitivni ljudje, pa tudi njihova spletna stran je zelo informativna. Za ljudi, ki bi želeli poskusiti prehranjevanje v tej smeri, pa ne vedo kje začeti, je to res super spletna stran in skupnost,« je pritrdila Kim.
M. L.