Tedenskih (s)pet, 28. 6. - 5. 7.

Big Sister
Jul 6
12 min read

Pa je že julij! Greš kaj na morje? Si že bila? V vsakem primeru, v senčki preberi novih Tedenskih (s)pet - da ti kaj ne uide!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Referendum o obrambnih izdatkih bo, v koaliciji razpoke

Ključno: DZ je potrdil predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma o višini obrambnih izdatkov. Glasovanje je razkrilo razhajanja v koaliciji, premier Robert Golob pa je zavrnil poziv k zaupnici vladi.

Podrobno:V začetku tedna je v koaliciji zavrelo, saj sta SD in Levica izrazili nestrinjanje z vladno potrditvijo izhodišč za vrh Nata brez njune vednosti. Na vrhu so države članice sicer podprle dogovor o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035, a so se predstavniki koalicije nato na sestanku strinjali, da je Slovenija zavezana le obrambni resoluciji – ta predvideva dvig izdatkov na dva odstotka BDP do konca letošnjega leta in nato na tri odstotke do leta 2030.

V torek je vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec predlagala, naj Golob petkovo glasovanje o predlogu za razpis referenduma o obrambnih izdatkih veže na zaupnico vladi, saj je koalicija pri tem vprašanju očitno razdeljena. Golob je predlog zavrnil z besedami, da tega "filma" SDS ne bo videl.

V petek je DZ s 46 glasovi za in 42 proti sprejel predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma. Predlog so poleg Levice podprli tudi SD ter opozicijski SDS in NSi. Vsi poslanci največje koalicijske stranke Gibanje Svoboda so glasovali proti. Minister za obrambo Borut Sajovic je izrazil razočaranje nad politizacijo teme in je prepričan, da bodo volivci odločili v prid varnosti. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič pa je opozorila, da posvetovalni referendumi ne bi smeli postati politična igračka. V SD in Levici so zadovoljni z izidom, predsednik SDS Janez Janša pa je razpravo pred referendumom označil kot priložnost za popravni izpit vladajočih. NSi je glasovanje označila kot zaključek koalicijske farse. Po glasovanju je Gibanje Svoboda napovedalo še predlog referenduma o članstvu Slovenije v Natu.

Zanimivo: Na petkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta so socialni partnerji vladi predlagali pripravo družbenega dogovora, ki bi zagotovil, da obrambni izdatki ne bodo ogrozili socialne države ali dodatno obremenili gospodarstva. Pričakujejo tudi zgodnje vključevanje v pripravo proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. Obravnavali so tudi predlog zakona o lastniški zadrugi delavcev in spremembe pravilnika o varnosti in zdravju na delovnih mestih. O prvem bodo glasovali na dopisni seji do sredine julija, o drugem pa na začetku prihodnjega tedna.

Suša in vročinski val zajela Evropo in Slovenijo

Ključno: Slovenija in številne države južne Evrope se spopadajo z rekordno visokimi temperaturami, hudo sušo ter posledičnimi požari in izpadi v energetiki. Sušne razmere že močno ogrožajo slovensko kmetijstvo.

Podrobno: Evropo je zajel vročinski val, ki je najhuje prizadel južne in zahodne dele celine. V Španiji so 29. junija v kraju El Granado izmerili rekordnih 46 stopinj Celzija, kar je najvišja junijska temperatura doslej. Enako visoke temperature so zabeležili tudi na Portugalskem. Španski junij je bil najtoplejši v zgodovini meritev. Vročina se je nadaljevala tudi v začetku julija, spremljali pa so jo številni požari. Na grškem otoku Kreta je požar povzročil množično evakuacijo prebivalcev in turistov. V turškem Izmiru sta požara ušla izpod nadzora in zahtevala dve življenji. Požari divjajo tudi v Latakiji v Siriji, Grčiji in drugih delih Turčije. Vonj po dimu iz požarov v nemški Saški je dosegel celo Berlin.

V Sloveniji smo prejšnji četrtek zabeležili najbolj vroč junijski dan v zgodovini meritev Arsa – v Dobličah je temperatura dosegla 38,4 stopinje Celzija. Junij 2025 je bil najtoplejši, najbolj suh in najbolj sončen junij v Sloveniji od začetka primerljivih meritev leta 1950. Vročinski val se je začel 23. junija in se naj bi nadaljeval do vsaj petka, gre pa tudi za enega najzgodnejših in najdaljših doslej.

Arso je opozoril, da so izjemno sušne razmere zdaj prisotne tudi v severozahodnih in jugovzhodnih regijah ter v Pomurju. Take ostajajo tudi na Koroškem, Notranjskem in v okolici Ljubljane. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je ocenila, da bo suša letos prizadela celotno Slovenijo – med drugim so močno prizadete žitarice, koruza, travinje in vrtnine na območjih brez namakanja.

Tudi energetski sektor občuti posledice. Hidroelektrarne na reki Dravi, Soči in spodnji Savi so junija proizvedle kar 39 odstotkov manj elektrike kot lani v istem obdobju oziroma 30 odstotkov manj od petletnega povprečja. Zaradi visokih temperatur reke Save so morali sredi junija v Nuklearni elektrarni Krško zagnati hladilne stolpe.

Slovenija je po podatkih Evropske agencije za okolje prva na lestvici evropskih držav, ki so jih ekstremni vremenski in podnebni dogodki, preračunano na prebivalca, gospodarsko najbolj prizadeli. Skupna škoda zaradi takšnih dogodkov v obdobju 1980–2023 je v 38 državah EU presegla 790 milijard evrov.

Zanimivo: Medtem je ameriški Teksas v petek doživel hude poplave, ki so terjale najmanj 24 življenj. Med pogrešanimi je več kot 20 deklic iz poletnega tabora ob reki Guadelupe, ki je narasla za osem metrov v manj kot uri. Na severovzhodu Turčije, ki ga je zajel isti vremenski sistem, pa so poročali o sneženju – medtem ko so drugod po regiji goreli gozdovi in so temperature presegale 40 stopinj Celzija.

Kljub prepovedi v Budimpešti rekordna Parada ponosa

Ključno: Prejšnjo soboto je v Budimpešti kljub zakonski prepovedi potekala 30. Parada ponosa z rekordnim številom udeležencev. Dogodek je potekal mirno, udeležili pa so se ga številni evropski politiki, tudi slovenski minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.

Podrobno: V Budimpešti je preteklo soboto potekala že 30. Parada ponosa, kljub zakonu, ki parade formalno prepoveduje. Po ocenah organizatorjev se je dogodka udeležilo med 180.000 in 200.000 ljudi, kar je najvišja udeležba doslej. Pohod je minil brez incidentov, tudi zahvaljujoč zadnjemu trenutku spremenjeni trasi, s katero so se organizatorji izognili poskusu blokade enega od mostov čez Donavo s strani radikalno desnih skupin.

Pohoda so se udeležili številni tuji gostje, med njimi okoli 70 politikov iz Evropske unije, komisarka za enakost Hadja Lahbib in Maljevac. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je skupaj s predstavniki 33 držav izrazila podporo dogodku, ki ga je župan Budimpešte Gergely Karacsony razglasil za občinski dogodek, s čimer je obšel zakon o prepovedi parade.

Madžarski premier Viktor Orban je v petek izjavil, da policija parade ne bo razgnala, a da udeležence lahko doletijo pravne posledice. Dodal je, da ne sme priti do nasilja. Hkrati je Madžarska ob trasi parade namestila kamere z možnostjo prepoznavanja obrazov, kar je vzbudilo dodatne pomisleke o nadzoru in zastraševanju.

Madžarska pod Orbanovo vlado sicer sprejema zakonodajo, ki omejuje pravice LGBTIQ+ oseb – marca je bil sprejet zakon o prepovedi parade, aprila pa tudi ustavne spremembe, ki med drugim določajo, da je oseba lahko le moškega ali ženskega spola. V petek je 70 civilnodružbenih organizacij v odprtem pismu izrazilo podporo paradi in kritiziralo zakon kot sredstvo za ustrahovanje družbe.

Zanimivo: V Sloveniji je DZ pretekli teden odločil, da razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti ni dopusten. Novela, ki jo je predlagala koalicija, sledi odločbi ustavnega sodišča, da je obstoječa ureditev, ki postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo omogoča le poročenim moškim in ženskam, diskriminatorna. Za sklep je glasovalo 51 poslancev, proti pa 33. Več o tem najdeš v enih izmed zadnjih Tedenkih (s)pet.

ZDA ustavile pošiljke raket za Ukrajino

Ključno: ZDA so zaradi lastnih varnostnih skrbi ustavile pošiljke raket za sisteme patriot Ukrajini. Donald Trump in Vladimir Putin sta znova govorila o vojni, a brez napredka, medtem ko EU krepi pritisk za dodatno pomoč Kijevu.

Podrobno: V sredo je ameriško obrambno ministrstvo sporočilo, da so ZDA začasno ustavile pošiljanje nekaterih raket zračne obrambe in drugega streliva v Ukrajino. Glavni razlog za odločitev so skrbi, da se ameriške zaloge orožja, med njimi tudi raket za sistem patriot, preveč zmanjšujejo. Ustavitev teh dobav pomeni resen izziv za ukrajinsko zračno obrambo sredi nadaljujočih se spopadov z Rusijo.

Dogajanje je sprožilo odzive tudi na mednarodni ravni. V četrtek je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ob začetku danskega predsedovanja Svetu EU poudarila, da mora Evropa zaradi zmanjšanja ameriške pomoči prevzeti več odgovornosti pri podpori Ukrajini. Skupaj z dansko premierko Mette Frederiksen sta pozvali k dodatnim vlaganjem v ukrajinsko obrambno industrijo.

Na diplomatskem parketu se je prav tako nadaljeval dialog med ZDA in Rusijo. Ruski predsednik Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Trumpom v četrtek znova zatrdil, da se Rusija ne bo odrekla svojim ciljem vojne v Ukrajini. Trump je po pogovoru dejal, da napredka glede končanja vojne ni bilo in je bil nad pogovorom "zelo nezadovoljen". V petek je dodatno ocenil, da Putin "želi samo nadaljevati ubijanje ljudi", pri čemer je namignil tudi na morebitno zaostritev sankcij proti Rusiji.

Na terenu so se spopadi nadaljevali. Ukrajinska jedrska elektrarna Zaporožje, ki jo nadzorujejo ruske sile, je bila v petek kar tri ure in pol brez zunanjega električnega napajanja, kar se je zgodilo že devetič od začetka ruske invazije. To je bil prvi tovrstni izpad po letu 2023. Ukrajina je za dogodek obtožila rusko obstreljevanje, sicer pa so se obstreljevanja nadaljevala tudi v drugih delih države.

Zanimivo: Poleg vojaških in političnih dogodkov je v ponedeljek prišlo tudi do pomembnega razvoja na področju trgovinskih odnosov. Evropska komisija in Ukrajina sta zaključili pogajanja o posodobitvi trgovinskih dogovorov, kar predstavlja prvi korak v smeri dolgoročnega okvira za ukrajinski pristopni proces k EU.

Ameriški kongres potrdil kontroverzni proračun za 2026

Ključno: Ameriški kongres in predsednik Donald Trump so potrdili proračun za leto 2026, ki vključuje trajne davčne olajšave za premožne, zmanjšanje socialnih programov in drastične reze v zdravstvu. Zakon je sprožil ostre kritike javnosti in proteste po vsej državi.

Podrobno: Ameriški senat je v torek s tesnim izidom 51 proti 50 potrdil zakon o proračunu za leto 2026, odločilni glas pa je prispeval podpredsednik J. D. Vance. Predlog zakona, ki je vključeval tudi davčne olajšave, je dva dni kasneje potrdil še predstavniški dom. Kljub ostrim kritikam demokratov in celo nekaterih republikancev je zakon v petek ob prazniku dneva neodvisnosti podpisal Trump.

Zakon, ki velja za enega najobsežnejših v ameriški zgodovini, vsebuje skoraj vse Trumpove predvolilne obljube in pomeni jasno zavrnitev socialno in okoljsko usmerjenih politik nekdanjih predsednikov Baracka Obame in Joeja Bidna. Med ključnimi ukrepi so trajne davčne olajšave za podjetja in premožne, začasna odprava davka na napitnine in nadure ter ukinitev dostopa do brezplačnega zdravstva za revnejše Američane.

Zakon v vrednosti 4500 milijard dolarjev vključuje tudi ogromna sredstva za Trumpove prioritete, kot so 175 milijard dolarjev za okrepljeno delovanje agencije ICE, gradnja zidu na meji z Mehiko, nakup novih vojaških ladij ter vzpostavitev celovitega protiraketnega sistema. Kljub predvolilnim obljubam, da program Medicaid ostaja nedotaknjen, zakon predvideva zmanjšanje sredstev za ta program v višini 1200 milijard dolarjev v desetih letih, kar bo prizadelo približno 12 milijonov ljudi.

Nestrankarski kongresni urad za proračun je ocenil, da bo zakon v naslednjem desetletju povečal ameriški proračunski primanjkljaj za 3300 milijard dolarjev. Kritiki iz vrst demokratov in nekaterih republikancev opozarjajo, da zakon nagrajuje bogate in kaznuje revne ter dodatno obremenjuje državni dolg. Tudi milijarder Elon Musk je bil do zakona kritičen, na kar je Trump odgovoril z grožnjo o ukinitvi državnih subvencij.

Podpora zakonu med ameriško javnostjo je nizka. Na dan podpisa zakona so se po celotni državi odvijali protesti pod geslom "Svobodna Amerika", s skupaj 264 prijavljenimi shodi in številnimi spontano organiziranimi protesti ob praznovanjih dneva neodvisnosti. Trump je kljub temu zakon označil kot "najlepše rojstnodnevno darilo Ameriki" in ga podpisal pred Belo hišo ob proslavi, ki so jo zaznamovali preleti vojaških letal, vključno z bombnikom iz nedavnih napadov na iranski jedrski program, ter ognjemet.

Zanimivo: Podpora zakonu med ameriško javnostjo je nizka. Na dan podpisa zakona so se po celotni državi odvijali protesti pod geslom "Svobodna Amerika", s skupaj 264 prijavljenimi shodi in številnimi spontano organiziranimi protesti ob praznovanjih dneva neodvisnosti. Trump je kljub temu zakon označil kot "najlepše rojstnodnevno darilo Ameriki" in ga podpisal pred Belo hišo ob proslavi, ki so jo zaznamovali preleti vojaških letal, vključno z bombnikom iz nedavnih napadov na iranski jedrski program, ter ognjemet. Olajšave za revnejše Američane bodo veljale le začasno, medtem ko bodo tiste za bogate trajne.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Več nekdanjih judoistk je podalo prijavo zoper trenerja Marjana Fabjana zaradi domnevnih spolnih zlorab ter fizičnega in psihičnega nasilja. Poročilo temelji na pričevanju nekdanje judoistke, ki med drugim navaja, da so bile fizično, psihično in spolno nasilje sestavni del treningov. Policija je potrdila, da proti njemu vodi predkazenski postopek, Fabjan pa vse obtožbe zanika. Po podatkih, ki jih navaja športna psihologinja Tanja Kajtna, naj bi dve tretjini slovenskih športnikov v karieri doživeli vsaj eno obliko nasilja. Fabjan je zaposlen v okviru slovenske policije kot športni trener. Med njegovimi najuspešnejšimi varovankami so bile Lucija Polavder, Tina Trstenjak, Ana Velenšek in Urška Žolnir, ki so med letoma 2004 in 2021 osvojile šest olimpijskih medalj.

Agencija za energijo je v javno obravnavo poslala prenovljeno metodologijo obračuna omrežnine, ki vključuje postopno zviševanje tarif v najdražjem časovnem bloku ter spremembe pri dogovorjeni moči, sezonskem odjemu in obračunu za baterijske hranilnike in črpalne hidroelektrarne. Prvi dvig tarif je predviden že za letošnji november. Medtem so v družbi Petrol po sestanku z ministrom za kohezijo Aleksandrom Jevškom in županjo Kostela Natašo Turk napovedali ponoven razmislek o zapiranju določenih poslovalnic, vključno s tisto v Petrini. Predsednik uprave Petrola Sašo Berger se je nato sestal še s premierjem Robertom Golobom in izrazil upanje na sodelovanje z državo pri iskanju rešitve.

Z začetkom tedna so začele veljati določbe zakona o dolgotrajni oskrbi, ki uvajajo obvezno plačevanje prispevkov ter pravico do oskrbe na domu. Vendar bo ta pravica zaradi postopkov presoje, pomanjkanja kadrov in zamud pri vzpostavitvi informacijskega sistema v praksi dostopna šele jeseni. Na Brniku so položili temeljni kamen za novo Lekovo tovarno bioloških zdravil, vredno 400 milijonov evrov, ki bo dokončana do leta 2028. Gre za eno izmed treh večjih naložb koncerna Sandoz v Sloveniji, skupno vrednih več kot milijardo evrov.

V sredo sta predsednica republike Nataša Pirc Musar in Golob obsodila odločitev deželnega parlamenta avstrijske Štajerske, ki je kot himno potrdil za Slovenijo sporno Dachsteinsko pesem. Enako stališče je zavzelo tudi zunanje ministrstvo, ki opozarja na negativne posledice za sodelovanje med regijama. Na Specializirano državno tožilstvo je bila medtem vložena kazenska ovadba proti štirim članom Knovsa zaradi nadzora policije v zadevi Dars, med njimi naj bi bili po poročanju portala N1 Janez Žakelj, Matej Tonin, Jernej Vrtovec in Jožef Horvat. Tonin je dogajanje označil za zlorabo policije proti opoziciji.

V četrtek je Slovenija z dvigom zastave pred poslopjem Cern-a v Ženevi simbolno zaznamovala pridobitev polnopravnega članstva v tej pomembni evropski organizaciji za jedrske raziskave. Premier Golob je poudaril, da Cern predstavlja vrhunec evropskega in človeškega dosežka. Istega dne sta Anže Logar in Janez Demšar potrdila pripojitev stranke Konkretno k stranki Demokrati. Po Logarjevih besedah bodo s tem dobili več vsebinske usmeritve, novi program pa naj bi bil pripravljen do konca septembra.

Državni zbor je v petek soglasno potrdil novelo zakona o osnovni šoli, s katero informatika in digitalne tehnologije postajata obvezna predmeta. Novela uvaja tudi omejitve uporabe elektronskih naprav, določa možnosti vzgojnega ukrepanja, prešolanja ter dopolnilnega pouka slovenskega jezika za učence iz romske skupnosti. DZ je tudi sprejel drugo vmesno poročilo parlamentarne preiskovalne komisije, ki ugotavlja domnevno nezakonito financiranje stranke SDS prek povezanih medijev v letih 2020–2022. Vlada je v uradnem listu objavila dopolnjeno uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog, ki bo 19. julija razširila seznam za 23 novih snovi, med njimi tudi HHC-C9. Na ministrstvu za finance pa so zavrnili očitke glede omejevanja dostopa do podatkov v predlagani noveli zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, saj novela zgolj prenaša spremembe iz evropske zakonodaje.

Gremo še v tujino. V Beogradu se je na pobudo študentov odvijal množični protest, na katerem se je zbralo več kot 100.000 ljudi. Protestniki so vladi postavili ultimat v zvezi z razpisom volitev, ki ga je srbski predsednik Aleksandar Vučić zavrnil. Po zaključku programa so se pojavili incidenti, v katerih je bilo poškodovanih več policistov, aretiranih pa več deset oseb. Kljub nadaljnjim študentskim blokadam ulic in križišč v večjih srbskih mestih je situacijo zaznamovalo policijsko nasilje, kar je sprožilo ostro obsodbo Evropske unije. EU je oblasti pozvala k preiskavi vseh sovražnih in nasilnih dejanj.

V Iranu je potekal državniški pogreb visokih vojaških poveljnikov in jedrskih znanstvenikov, ubitih v izraelskih napadih. Slovesnosti so se udeležili iranski predsednik Masud Pezeškian in drugi visoki predstavniki, medtem ko vrhovni voditelj Ali Hamenej ni bil prisoten. Ob tem je vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi opozoril, da bi Iran lahko že v nekaj mesecih znova zagnal obrate za bogatenje urana. Po njegovih besedah ameriški napadi na jedrske objekte niso povzročili popolnega uničenja.

Palestinsko gibanje Hamas se je pozitivno odzvalo na predlog za prekinitev ognja v Gazi in izrazilo pripravljenost na takojšnja pogajanja, pri čemer si želi dodatna pojasnila glede premirja po izteku začetnega 60-dnevnega obdobja. Ameriški predsednik Donald Trump je nato izrazil optimizem glede možnosti za skorajšnje premirje, medtem ko Izrael nadaljuje smrtonosne napade na enklavo.

Danska je s 1. julijem prevzela šestmesečno predsedovanje Svetu EU. Pod sloganom »Močna Evropa v spreminjajočem se svetu« si bo Koebenhavn prizadeval za krepitev varnosti, gospodarske konkurenčnosti, zeleni prehod ter učinkovito upravljanje migracij. V istem tednu je Evropska komisija predstavila predlog spremembe podnebnega zakona, ki predvideva 90-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2040 glede na leto 1990, kar je pomemben vmesni cilj na poti do podnebne nevtralnosti leta 2050.

V Kišinjevu je potekal prvi vrh EU-Moldavija, kjer so voditelji razpravljali o poglobitvi sodelovanja. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala sprostitev 270 milijonov evrov iz finančnega svežnja v vrednosti 1,9 milijarde evrov. Predlagala je tudi, da Moldavija prihodnje leto postane del evropskega območja za brezplačno telefonsko gostovanje.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.