Tedenskih (s)pet, 14. - 21. 6.

Hej hoj! Kako si kaj? Greš kaj na morje? Si morda že bila? Če si slučajno iz Maribora (in okolice) ti morda pride prav podatek, da se s tem vikendom odpre Mariborski otok. Kakorkoli, upamo, da boš uživala v kakšnem pobegu od realnosti ... Med scrollanjem v senčki se za trenutek ustavi pri naboru novic minulega tedna - da kljub sproščenemu odklopu vendarle ostaneš na tekočem. <3

Vir: Wix

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Z novelo omogočena biomedicinska oploditev tudi samskim in istospolnim ženskam

Ključno: Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki omogoča oploditev z biomedicinsko pomočjo tudi samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah. V Koaliciji Za otroke gre! so že napovedali zbiranje podpisov za referendum.

Podrobno: Državni zbor je v torek z 50 glasovi za in 29 proti sprejel novelo zakona o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. S tem se dostop do postopka omogoča tudi samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah, čemur so v opoziciji ostro nasprotovali. Novelo je vložila koalicija Svoboda, SD in Levica, ki je s tem sledila odločbi ustavnega sodišča. To je konec lanskega leta razsodilo, da je takratna ureditev, ki je do postopka dopuščala dostop le poročenim parom moškega in ženske, protiustavna, in zakonodajalcu naložilo odpravo neustavnosti v enem letu.

Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je spomnil, da so že leta 2001 poskušali razširiti dostop do oploditve, a je referendumski izid podprl ohranitev omejitev. Po njegovi oceni trenutna novela pomeni korak k enakopravnejši družbi, brez diskriminacije na podlagi zakonskega stanu ali spolne usmerjenosti. Koalicijske poslanske skupine so predlog soglasno podprle.

V opoziciji pa so opozarjali na pomanjkanje širše razprave in po njihovem mnenju slabo pripravljen predlog. SDS ocenjuje, da novela ustvarja novo neenakopravnost, v NSi pa so ji odločno nasprotovali.

Organizacija Koalicija Za otroke gre! je sporočila, da začenja zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Nasprotujejo zakonu, saj naj bi ta uzakonjal "nepotrebnost očeta v družini" in bil po njihovem mnenju sprejet po "nezakonitem skrajšanem postopku". V ponedeljek napovedujejo shod pred ljubljansko Mestno hišo, kjer bodo protestirali za pravice otrok, očetov in mater, združen pa bo tudi s shodom za čisto pitno vodo.

Zanimivo: Ob robu dogajanja je v Ljubljani potekala Parada ponosa, na kateri je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič poudarila, da svoboda še vedno ni samoumevna. Paradi se je pridružila tudi naša Maja – njene vtise in fotografije najdeš v tem prispevku. <3

Levica in Demokrati v nova predvolilna zavezništva

Ključno: Levica in Vesna sta napovedali skupen nastop na volitvah, Demokrati pa se združujejo s stranko Konkretno.

Podrobno: V Ljubljani so predstavniki strank Levica in Vesna podpisali namero o sodelovanju, ki predvideva skupen nastop na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Po podpisu so napovedali oblikovanje skupne kandidatne liste in poudarili, da želijo oblikovati zeleno-levo koalicijo prihodnosti, ki bo ponudila odgovore na aktualne družbene in okoljske izzive.

Vzporedno z omenjenim povezovanjem sta sodelovanje napovedala tudi Demokrati in zunajparlamentarna stranka Konkretno. Kot sta sporočila predsednika obeh strank, Anže Logar in Janez Demšar, bo konec meseca potekal združitveni kongres. Po združitvi bodo začeli s pripravo skupnega volilnega programa, ki naj bi bil osnova za nastop na naslednjih volitvah.

Zanimivo: Vladimir Prebilič, kljub izvolitvi na listi Vesne v Evropski parlament, ni bil povabljen k dogovorom o novi skupni kandidatni listi Levice in Vesne.

Pogajanja med ZDA in Iranom odpovedana, konflikt se zaostruje

Ključno: Izrael je prejšnji petek izvedel obsežen napad na Iran, v katerem je bilo ubitih več deset visokih predstavnikov režima. Iran je odgovoril z napadom na izraelskego ozemlje, ZDA pa medtem poudarjajo, da v napadih niso sodelovale.

Podrobno: V petek, 13. junija, je izraelska vojska napadla jedrske in vojaške cilje v Iranu. V napadu je bilo ubitih več deset ljudi, vključno s poveljniki iranskih oboroženih sil in več jedrskimi znanstveniki. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ob tem pozval iransko prebivalstvo k uporu proti režimu, Iran pa je napad označil za vojno napoved in odgovoril z izstrelitvijo dronov in raket na izraelsko ozemlje. ZDA so potrdile, da so bile o izraelskem napadu obveščene, a v njem niso sodelovale. Spopadi so se nadaljevali tudi v naslednjih dneh.

V soboto je omanski zunanji minister Badr Albusaidi sporočil, da je bil odpovedan šesti krog jedrskih pogajanj med Teheranom in Washingtonom, načrtovan za 15. junij. Iranski predstavniki so pogajanja v luči izraelskega napada označili za nesmiselna. V nedeljo so se napadi še okrepili. Izrael naj bi zadel sedež iranskega obrambnega ministrstva v Teheranu, število žrtev na iranski strani je preseglo 200. Iran je potrdil smrt še treh jedrskih znanstvenikov in šestih generalov.

V ponedeljek je Izrael izvedel napad na stavbo iranske državne televizije v Teheranu, ki je ob tem začasno prekinila oddajanje v živo. Poleg tega je bila napadena bolnišnica v mestu Kermanšah na zahodu Irana. Teheran je ta dejanja označil za vojni zločin. Netanjahu je v intervjuju dejal, da bi lahko atentat na iranskega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja končal konflikt, vendar naj bi ameriški predsednik Donald Trump tej ideji nasprotoval. Nato je v torek Trump izjavil, da ZDA vedo, kje se Hamenej skriva, vendar ga za zdaj ne nameravajo napasti. Iran je pozval k brezpogojni predaji.

V četrtek je Bela hiša sporočila, da bo Trump svojo odločitev glede Irana sprejel v dveh tednih. Načrte za morebitni napad je že odobril 17. junija, vendar odločitev zadržuje v primeru, da bi Teheran pristal na opustitev jedrskega programa. Medtem je izraelska vojska izvedla nove napade na več ciljev v Iranu, Iran pa je odgovoril z raketiranjem izraelskega ozemlja. Ena od raket je zadela bolnišnico, ranjenih je bilo več kot 60 ljudi.

Zanimivo: Po začetku izraelskih napadov je Slovenija, ki je sicer kritična do izraelskih potez, začasno umaknila diplomatsko osebje iz Irana in začela evakuacijo državljanov iz obeh držav. Ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da gre za varnostni ukrep, ki ne pomeni spremembe v diplomatskih odnosih z Iranom.

Vrh G7 brez skupne izjave zaradi ZDA

Ključno: Vrh držav G7 se je zaključil brez skupne deklaracije, ker ZDA niso želele obsoditi Rusije zaradi vojne v Ukrajini. Ameriški predsednik Donald Trump je srečanje predčasno zapustil, uradno zaradi razmer na Bližnjem vzhodu, neuradno pa naj bi se želel izogniti srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Podrobno: Vrh gospodarsko najmočnejših držav sveta G7, ki se je ta teden odvijal v bližini Calgaryja v Kanadi, se je končal brez sklepne izjave. Razlog za to je bilo nasprotovanje ZDA vključitvi obsodbe Rusije zaradi vojne v Ukrajini v osnutek zaključnega dokumenta. Trump je vrh zapustil že v ponedeljek, uradno zaradi vojne med Iranom in Izraelom ter splošnih napetosti na Bližnjem vzhodu. Po poročanju televizije MSNBC pa naj bi bil resnični razlog izogibanje srečanju z Zelenskim.

Trump je pred odhodom ostro kritiziral izključitev Rusije iz skupine G8 in zavrnil dodatne sankcije proti Rusiji, kljub temu da mu je ameriški kongres že pripravil njihov predlog. Po njegovem mnenju naj bi breme sankcij prevzela EU. Medtem je ukrajinski predsednik na vrhu opravil več srečanj, med drugim s kanadskim premierjem Markom Carneyjem, ki je napovedal vojaško pomoč Ukrajini v vrednosti 1,5 milijarde dolarjev. Kanada in Velika Britanija sta dodatno razglasili sankcije proti ruskim ladjam, ki kršijo obstoječe omejitve.

Udeleženci vrha so kljub odsotnosti skupne deklaracije sprejeli več tematskih izjav, med drugim o ključnih rudninah, umetni inteligenci, gozdnih požarih, tihotapljenju ljudi in zatiranju iz tujine. Posebej so se zavezali k vzpostavitvi trajnostnih dobavnih verig surovin, razvoju umetne inteligence z upoštevanjem okoljskih učinkov in razbijanju mrež tihotapcev ljudi.

V ponedeljek je bila sprejeta tudi izjava o podpori pravici Izraela do samoobrambe in nasprotovanju jedrskemu oboroževanju Irana, ki je potezo ostro kritiziral. Na področju trgovine dogovora ni bilo – grožnja ZDA o uvedbi visokih carin za EU z 9. julijem ostaja. Trump in britanski premier Keir Starmer sta le potrdila že znan trgovinski sporazum, ki ne prinaša novih elementov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je povedala, da pogajanja z ZDA ostajajo zahtevna, a intenzivna, in da še vedno verjame v dogovor. Naslednji vrh G7 bo junija prihodnje leto v Evianu v Franciji.

Zanimivo: Evropska komisija je ta teden predstavila predlog zakonodaje, ki naj bi pospešil postopke v obrambni industriji EU. Cilj je zmanjšanje birokracije in lažji dostop do sredstev Evropskega obrambnega sklada.

Višje postavke za oskrbo, strožji okoljski ukrepi

Ključno: Vlada in državni zbor so ta teden sprejeli vrsto ukrepov na področju dolgotrajne oskrbe, energetike in varovanja okolja. Med drugim se zvišujejo cene oskrbe na domu in v institucijah, uvedeni so strožji okoljski standardi, DZ pa je potrdil novelo zakona o oskrbi z električno energijo.

Podrobno: Na posvetu o dolgotrajni oskrbi na Brdu pri Kranju je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac napovedal zvišanje osnovne urne postavke za dolgotrajno oskrbo. Cena za pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih na domu bo po novem znašala 32,93 evra (prej 27 evrov), v institucionalnem okolju pa 26,56 evra (prej 19,80 evra). Pri oblikovanju novih postavk so upoštevali dejanske ure dela zaposlenih, odsotnosti in dopuste. Minister je poudaril, da so s tem prisluhnili potrebam s terena in stroki, generalni direktor ZZZS Robert Ljoljo pa je zagotovil, da so dobro pripravljeni na uvedbo obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

Državni zbor je v sredo sprejel novelo zakona o oskrbi z električno energijo, s katero Slovenija prenaša evropsko direktivo za spodbujanje zelenega prehoda. Novela prinaša večjo zaščito porabnikov in večjo odpornost elektroenergetskega sistema. Med pomembnejšimi spremembami so tudi nova načela za metodologijo obračuna omrežnine, ki pa jih Agencija za energijo ne podpira.

Vlada je v četrtek potrdila spremembe podzakonskih aktov, ki zaostrujejo okoljske standarde za naprave za sosežig odpadkov. Sprejete so bile strožje mejne vrednosti emisij v zrak in vodo, ki so zdaj izenačene z zahtevami za naprave za sežig odpadkov. Poleg tega uredba uvaja dodatne polurne mejne vrednosti, kar postavlja Slovenijo nad trenutno okoljsko regulativo EU. Nova pravila določajo tudi ukrepe ob tehničnih okvarah in časovne omejitve za prilagajanje mejnih vrednosti.

Zanimivo: Slovenija bo s strožjimi okoljskimi določili za naprave za sosežig postavila višje standarde kot jih zahteva Evropska unija, kar je redkost na področju okoljskih politik.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Na meji med Hrvaško in Bosno in Hercegovino so začele delovati skupne patrulje slovenskih, hrvaških in italijanskih policistov. Slovenija je v ta namen za obdobje treh mesecev v Karlovec napotila štiri policiste, ki bodo delovali na območju tamkajšnje policijske uprave. Medtem je predsednica republike Nataša Pirc Musar obiskala Tirano, kjer se je udeležila letnega vrha Procesa sodelovanja v Jugovzhodni Evropi. V svojem govoru je poudarila pomen foruma za krepitev sodelovanja med državami regije, hitrejšo vključitev v Evropsko unijo ter izgradnjo skupne prihodnosti stabilnosti in blaginje.

Poleg tega je Slovenija skupaj z osmimi državami članicami Evropske unije pozvala Evropsko komisijo, naj ukrepa za spoštovanje lanske razsodbe Meddržavnega sodišča (ICJ), ki prepoveduje trgovanje z izdelki iz nezakonitih izraelskih naselbin na palestinskem ozemlju. Na področju mednarodnega sodelovanja so potekali tudi pogovori o kandidatih za člane Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu – v nasprotju s kandidatom za guvernerja Banke Slovenije, Simonom Savškom, ki ni dobil zadostne podpore, pa so predstavniki poslanskih skupin izrazili oceno, da se pri arbitražnem sodišču približujejo zadostni podpori za izvolitev kandidatov.

Kriminalistična preiskava Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki se je razširila tudi v Bosno in Hercegovino, razkriva sum kaznivih dejanj zlorabe položaja, davčne zatajitve in pranja denarja. Osumljenih je 67 oseb, od tega so štirim odvzeli prostost, za eno osebo pa je bilo odrejeno sodno pridržanje. Nezakonito pridobljena premoženjska korist naj bi znašala osem milijonov evrov. Med preiskavami so zasegli približno 200.000 evrov gotovine, pol kilograma zlata ter več dragocenih predmetov.

Gremo še v tujino. V Minnesoti je prišlo do tragičnih napadov na politične predstavnike: ubita sta bila demokratska poslanka zvezne države Mellissa Hortman in njen mož, v ločenem incidentu pa sta bila ranjena tudi demokratski senator John Hoffman in njegova žena. Osumljenca so prijeli 15. junija, policija pa sumi, da je bil motiv napadov politične narave.

Združeni narodi so sporočili, da bodo zaradi največjega zmanjšanja sredstev v zgodovini organizacije občutno skrčili načrtovano humanitarno pomoč po svetu. To se dogaja v času, ko humanitarne razmere v Sudanu, Gazi, Demokratični republiki Kongo in Mjanmaru postajajo vse bolj kritične. Medtem je v Ukrajini ruski napad z droni in raketami na Kijev terjal 28 smrtnih žrtev in povzročil več kot 130 ranjenih. Predsednik Volodimir Zelenski je napad označil za enega najhujših doslej. Hkrati je v Gazi prišlo do smrtonosnega incidenta, ko so izraelske sile ubile najmanj 53 Palestincev v bližini centra za pomoč na jugu območja, ki ga upravlja ameriško-izraelska humanitarna fundacija. Od konca maja je bilo v podobnih dogodkih ubitih že več kot 400 ljudi.

Evropska komisija je v Strasbourgu predstavila pravno podlago za postopno prepoved uvoza ruskega plina v EU do konca leta 2027. Uvoz na podlagi novih pogodb bi bil prepovedan že s 1. januarjem 2026, članice pa morajo do marca istega leta pripraviti nacionalne načrte za uveljavitev prepovedi. V Španiji je poročilo vlade razkrilo, da je bil aprilski obsežni električni mrk posledica prenapetosti v omrežju, ki je sprožila verižno reakcijo. Električni sistem tistega dne ni zmogel nadzorovati napetosti.

V Washingtonu so se pogajalci Demokratične republike Kongo in Ruande dogovorili o mirovnem sporazumu, ki naj bi bil podpisan 27. junija. Sporazum med drugim vključuje zaveze glede spoštovanja ozemeljske celovitosti in končanja sovražnosti na vzhodu DR Kongo. V Pragi je češka vlada pod vodstvom Petra Fiale prestala glasovanje o nezaupnici, ki ga je opozicija sprožila zaradi afere, povezane s sprejemom okoli 39 milijonov evrov v bitcoinih s strani pravosodnega ministrstva od obsojenca za trgovino z mamili.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v Sankt Peterburgu napovedal nadaljevanje ofenzive v Ukrajini in poudaril, da je pripravljen na srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim šele v zaključni fazi mirovnih pogajanj. Evropski poslanci pa so v Strasbourgu podprli osnutek zakonodaje, ki določa minimalne standarde za vzrejo in ravnanje s psi in mačkami v EU. Zakon predvideva obvezno čipiranje in registracijo vseh psov in mačk ter prepoved njihove prodaje v trgovinah za male živali.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.

Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!

Starejše sestre