Delo za življenjsko-stilni medij je zanimivo, vendar vsekakor ni preprosto

Si se že kdaj spraševala, kako je pisati za medije, ki so osredotočeni na življenjski stil? Tudi jaz sem se, sploh ko sem zaključevala gimnazijo in se odločala kam naprej. Pri tem pa nisem edina in danes poznam (vsaj) tri dekleta, ki so se v teh vodah preizkusila. Ko poprimemo za revijo, kot so na primer Cosmopolitan, Grazia ali Elle, ali pa brskamo po prispevku iz City Magazine, vidimo samo rezultat trdega dela, težko pa si predstavljamo, kaj se dogaja v zakulisju. Kaj se torej skriva za skrbno izbranimi vsebinami in besedami? Trdo delo - sta potrdili moji sogovornici. Ker ima Slovenija precej majhen trg takšnih medijev, sta se odločili, da ostaneta anonimni.

Vir: Pixabay

Imeli sta različne začetke. Prva, poimenovali jo bomo Sara, je začetne korake v medijskem svetu naredila z delom na lokalnem radiju, nato pa je poleg manjših novinarskih in prostovoljnih del v prvih dveh letih študija novinarstva presedlala na življenjsko-stilne medije. »Tako sem najprej med samim študijem skoraj dve leti delala na uredništvu ene izmed najbolj branih spletnih strani pri nas, ki pokriva predvsem modo, lepoto in življenjski stil. Tam sem si nabrala veliko izkušenj in se sčasoma od njih poslovila v želji za novimi izzivi, sedaj pa že dve leti delam pri eni izmed večjih ženskih tiskanih revij pri nas,« je razložila Sara. Še vedno dela za omenjeno revijo, in sicer kot ena izmed urednic za specifični sklop v reviji in kot modna novinarka. Vsak mesec piše tudi za rubriko z intervjuji in promocijska sporočila. »Na reviji imam precej večjo odgovornost, saj sem zadolžena za pripravo vsebin v svojem sklopu od zasnove do izvedbe, za pomoč pri raznih večjih projektih, prav tako pa asistiram stilistki na občasnih snemanjih za naslovnico itd. Naj poudarim, da se ti uradni nazivi za celotno ekipo včasih slišijo veličastno v smislu ‘urednica tega ali onega’, ampak v resnici je bolj tako, da pograbiš skoraj za vsako nalogo, ki jo je treba opraviti, saj gre po mojih izkušnjah za majhne ekipe sodelavcev,« pravi Sara.

Druga, ki sicer več ne dela v teh vodah, je med študijem novinarstva leto in pol delala za življenjsko-stilni medij. »Prvotno sem se tam zaposlila kot asistentka odgovorne urednice. Na začetku so moje naloge bile povezane predvsem s pisanjem člankov, ki mi jih je ona dodelila. Potem pa sem postopoma dobila več odgovornosti. Imela sem komunikacijo z novinarji, preverjala sem prispevke in dodeljevala teme. Ko so nadrejeni videli, da sem se v tem znašla, so se obveznosti začele stopnjevati. Dobila sem dostop do analitike, imela sem pregled nad našim prometom, skladno s tem sem organizirala objave na Facebooku in objave na naši strani. Prisotna sem bila v celotnem uredniškem postopku. Bilo je zelo naporno, ampak sem se neverjetno veliko naučila,« je povedala druga sogovornica, imenovali jo bomo Lara.


Delo na takšnem mediju ima svoje dobre in slabe strani


Obe dekleti se strinjata, da ima delo za takšen medij svoje pluse in minuse. Kot sta izpostavili, je vsebina dela zabavnejša in lahkotnejša kot pri tradicionalnih medijih, ki se ukvarajo s političnimi in gospodarskimi vsebinami. Vendar to ne pomeni, da življenjsko-stilni mediji ne nosijo odgovornosti do kvalitetnih in preverjenih informacij. »Eden izmed plusov je tudi sklepanje novih poznanstev, saj je Slovenija majhna in se v tovrstnih medijih bolj ali manj vsi poznamo med sabo, to pa lahko vodi do dobrih projektov. Plus je tudi to, da lahko delaš od doma, kar se je v zadnjem letu izkazalo za posebej priročno,« je omenila Sara.


Druga sogovornica je izpostavila, da ji je bilo všeč predvsem to, da se je z delom res veliko naučila. Prav tako je imela zelo dober odnos z urednico. »Posebno srečo in veselje sem doživela, ko sem odkrila kakšno fantastično novo temo, ali pa ko sem prišla zjutraj na delo in odkrila, da sem podrla rekord medija in je bila objava zelo dobro brana,« povedala Lara. Najboljši občutek zanjo je, ko vsi že zjutraj berejo kak prispevek. »Ker, če prvi prispevek pritegne veliko ljudi, bo to na stran prineslo več bralcev. Takrat veš, da bo dan verjetno dober,« je dodala.

Vir: Pexels

Med slabe strani dela za tak medij po Sarinih besedah spada predvsem nesigurnost delovnih pogojev v smislu plačil ter same narave zaposlitve. »Minus je tudi količina dela, ki presega delovnik. Delo je intenzivno, prav tako pa zahteva veliko komunikacijskih veščin in iznajdljivost posameznika. Sama sem se veliko tega naučila na pripravništvih,« je povedala. Za Laro narava zaposlitve ni predstavljala takšnega problema, saj je ob delu še študirala in ji je zaposlitev preko študentske napotnice ustrezala.


Redna zaposlitev je v takšnem delu redkost, pa tudi zaslužek je majhen v primerjavi s količino in kvaliteto dela, ki ga je v soustvarjanje medija treba vložiti. Kot je povedala Lara, te to delo na neki način tudi precej izžame. Ne konča se po osmih delovnih urah na dan. »Neprestano moraš razmišljati o tem, kaj bo tvoja naslednja tema. Kje narediti mejo, da imaš svojo identiteto, vendar te bodo ljudje še brali. Vsi življenjsko-stilni mediji namreč več ali manj uporabljajo ene in iste teme, saj vedo, da jim prinašajo bralce. Meni je želja po tem, da bi zadovoljila sebe, medij in bralce, v določenih točkah povzročala veliko pritiskov in stresa,« je pojasnila Lara. Vsak dan se moraš boriti za pozornost bralcev, saj je tvoje delo in plačilo odvisno od njih.


»Trenutkov, ki so se mi vtisnili v spomin, je ogromno«


Sara je v svet življenjsko-stilnih medijev vstopila z neko izoblikovano predstavo, navdihnjeno tudi iz ameriških filmov. Ta se je čez čas sicer spremenila, še vedno pa je tam vsaj zaenkrat našla svoje mesto in ljudi, ki imajo podobne interese kot ona. »Spominov je ogromno, morda izpostavim snemanja za naslovnico, ki so vedno nekaj posebnega in lahko trajajo do poznega večera. Na samem setu se v meni prepletajo adrenalin, vznemirjenje in sreča, po koncu dela pa se vsi počutimo, kot da bi opravili naporen trening - še tri dni čutimo posledice dogodka v mišicah. Ampak občutek dosežka in timskega duha tam sta neprecenljiva. Takrat se spomnim, zakaj sem z vsem skupaj sploh začela,« je povedala.

Vir: Pixabay

Lara se spominja predvsem druženja ob praznikih in zanimivih pogovorov. Zbližala se je predvsem z urednico. »Skupaj sva hodili domov, saj sva obe živeli precej blizu delovnega mesta. Pred mojim blokom sva se vedno ustavili in kakšno uro premlevali o dogajanju čez dan, kaj nama je bilo všeč, kaj nama je šlo na živce ... Nekako sva dali iz sebe vse negativno, kar se je zgodilo, in sva na tak način nabrali moči, da sva šli naprej,« je povedala Lara. V spomin se ji je vtisnilo tudi veselje sodelavcev ob prejemu promocijskih paketov. »Veselili smo se kot otroci. Čeprav v novinarstvu načeloma ne sprejemamo promocijskih paketov, vemo, da v takšnih medijih to pač tako deluje. Najbolj se spomnim enega adventnega koledarja, ki smo ga dobili. Veselili smo se, kako ga bomo vsak dan odpirali in odkrivali kaj novega nas čaka. Bili smo kot otroci,« je povedala v smehu.


V takšno delo moraš iti z glavo in srcem


Sara svoje karierne poti pravzaprav ni začela z delom na tovrstnih medijih. Prostovoljno je sodelovala na številnih tednih mode, prav tako pa je pokrivala tudi druga področja. »Vsaka takšna izkušnja ti kasneje pride prav, najpomembnejše pa je, da te potisne iz cone udobja in ti gradi samozavest,« je povedala. Dekletom, ki jih zanima ta karierna pot svetuje, naj berejo, so radovedne in razvijajo svojo kritičnost in znanje na številnih drugih področjih izven življenjskega stila. »Hkrati pa naj si upajo sanjati s kančkom realnosti, pretehtajo prej omenjene pluse in minuse. Prav tako naj dobro opredelijo svoj ‘zakaj’ in verjamejo vase, saj tovrstni mediji prav tako potrebujejo dobre sodelavce, zato lahko v dokaj hitrem času uresničijo svoje sanje. Hkrati pa naj ne zapostavljajo svojih osebnih potreb in postavijo meje v primeru, da bodo delala na kakšnem izmed teh medijev,« je dodala Sara.

Vir: Pexels

Lari se zdi ključno, da vztrajaš in da v to delo vstopiš z glavo in srcem. Delo in dinamiko življenjsko-stilnega medija moraš razumeti. »Na začetku je težko, ker ne razumeš procesa dela. Lahko se zgodi, da si to zelo jemlješ k srcu, kot sem si jaz, to pa vpliva na samozavest. Ampak ko enkrat dojameš to dinamiko, ni več težav,« je pojasnila. Vendar je do te točke treba priti, kar zahteva vztrajanje. »Velika težava današnje mladine se mi zdi, da ne znamo vztrajati. Rezultate želimo hitro in mislimo, da moramo takoj vse vedeti in ustvariti neki vpliv. Ni nam treba vedeti vsega takoj, pusti času čas. Poskusi se čim bolj ujeti z ljudmi, s katerimi sodeluješ,« svetuje vsem, ki bi se radi priključili ekipam na življenjsko-stilnih medijih.

M. L.