»Beseda terorizem takoj spomni na islam. Že kot majhni se namreč naučimo, kdo je heroj in kdo ne«

Pred le nekaj dnevi smo obeležili že devetnajsto obletnico terorističnega napada v ZDA. Takrat nista padla le dvojčka. Teroristična skupina Al Kaida je namreč zajela kar štiri letala, dve sta trčili v stolpnici Svetovnega trgovinskega centra, eno je zadelo krilo Pentagona, četrto pa je strmoglavilo v bližini Pittsburgha. Takrat se niso spremenila le življenja Američanov, temveč tudi številnih muslimanov po svetu. Tako so se pod hashtagom 'Afterseptemeber11' tudi letos delile številne zgodbe ljudi, ki se jim je le zaradi religije po terorističnem napadu popolnoma spremenilo življenje. Islam se tako še vedno povezuje s terorizmom, strah pred muslimanskimi migranti pa širijo tudi številni svetovni voditelji. Vendar pa se sogovornici Ilma in Amela Eskić strinjata, da je takšno sejanje strahu med ljudstvom le način ohranjanja politične moči. Podobne politične agende so se namreč izvajale skozi celotno zgodovino.

Vir: Unsplash

»Borite se proti tistim, ki se borijo proti vam«


V prvem prispevku o islamu sta muslimanki Ilma in Amela, ki živita v Sloveniji, že izpostavili nekaj neresničnih mitov. V medijih se vedno pojavljata dva verza iz Korana, ki sta vzeta izven konteksta in zaradi katerih ima družba slabo mnenje o islamu. Prva trditev je, da je v islamu dovoljeno, da moški pretepajo ženske. Kar seveda ni res. Islam je pravzaprav zelo feministična religija, kot smo razložili že v prejšnjem prispevku o islamu. Druga trditev pa je, da lahko muslimani ubijejo tiste, ki niso pripadniki islamske religije. »Gre za verz iz Korana, ki pravi: 'Ubijte jih, kjerkoli jih najdete.' Predvsem desno-politični mediji, pa tudi kateri drugi, ta stavek navajajo kot obsodbo muslimanom in kot dokaz, kaj si muslimani mislijo o nevernikih,« je povedala Amela, ki je aktivna pripadnica muslimanske vere. Vendar je pri tem izpostavila, da je potrebno vedeti, da vsak posamezen verz v Koranu spada v določeno časovno obdobje in da niso vsi verzi namenjeni vsem muslimanom.


Verz o ubijanju je bil namenjen prebivalcem Meke, saj so ti v času romanja napadali muslimane. V času romanja v Meko je bojevanje namreč prepovedano in zato so se muslimani spraševali, kaj naj naredijo, če jih prebivalci Meke napadejo. »Tako so v Koran dodali ta sporni verz. Vendar pa je pred njim zapisan stavek: 'Borite se proti tistim, ki se borijo proti vam',« je povedala. Muslimanom je bilo tako dovoljeno, da se borijo zgolj proti tistim, ki jih napadejo, nikoli pa niso smeli vojne začeti sami. »Po Koranu se lahko tako muslimani borijo zgolj proti nasilnim oz. zgolj z namenom obrambe. Mohamed je namreč rekel, da ne smemo nikoli začeti vojne proti nekomu, ki nas je pustil pri miru,« je razložila Amela. Da razumeš kam spada kateri verz in komu je namenjen, je treba Koran brati s tefsirjem in s komentarji.


Tudi Ilma je zavrgla ta mit. »V islamu se učimo, da moramo biti vedno nasmejani, saj se nam s tem pišejo dobra dela. Tudi na internetu se širijo zabavne objave o tem, da muslimani ne smemo ubiti niti pajka, potem pa se po drugi strani širijo laži, kako ubijamo vse po vrsti,« je razočarano priznala. To sta namreč dve skrajnosti, ki nikakor ne moreta biti resnični naenkrat. Islam torej uči, da se ne sme rušiti temeljev in tudi ubijati se ne sme nedolžnih – ne civilistov, ne živali, niti drevesa ne bi smeli podreti, saj ima tudi to pravico do življenja.


»Tudi, ko so muslimani okoli leta 1600 ponovno osvojili Jeruzalem, je kalifa Omarja sprejel tamkajšnji predstavnik ljudstva in ga popeljal do Jezusovega groba, kjer mu je rekel, da lahko moli. Omar pa se je odločil, da tega ne bo storil in da bo raje molil na nekem drugem mestu,« razlaga Amela. Če bi namreč molil na Jezusovem grobu, bi želeli njegovi vojščaki na njem postaviti mošejo. Tako je raje molil drugje, kjer so nato postavili mošejo. »V naši religiji namreč ne smeš rušiti temeljev, niti temeljev cerkve,« je še dodala.


Vir: Unsplash

Križarski pohodi začrtali mnenje o islamu


Islamofobija je zelo daljnosežen koncept, ki sega več kot 900 let v zgodovino. »Najbrž se je strah in sovraštvo do islama začelo nekje po prvi križarski vojni,« ugiba Amela. Po prvem križarskem pohodu, ko so se vojaki vrnili domov, je začela namreč duhovščina razmišljati, kako bi lahko ljudi poslali v novo vojno. Duhovščina je tako predrugačila vojaško knjižico Gesta Francorum, ki je sprva vsebovala vojaške vidike, kot so načini vojskovanja, strategije in podobno. »Papež Urban II. je te vidike zamenjal s teološkimi vidiki in nauki. 'Mi smo kristijani, borimo se proti muslimanom, borimo se proti tistemu, kar počnejo oni.' S takšno negativno podobo islama so zanetili jezo med križarji in jim zadali višji cilj, ki ga je bilo moč uresničiti z drugim križarskim pohodom,« je povedala.


Papež Urban II. je namreč znan po tem, da se je boril proti antipapežu Clementu II., po spopadih med kristjanskimi narodi in po boju proti muslimanskemu vdoru v Evropo. Leta 1095 je začel pridigati o prvem križarskem pohodu, vsem, ki bi pomagali v boju proti muslimanom, za zavzetje njihove zemlje in osvoboditev vzhodnih cerkva, pa je obljubljal odpuščanje in odpustke za pretekle grehe. Odpuščanje bi dobili tudi tisti, ki bi se borili proti muslimanom v Španiji.


A tudi glede prvega križarskega pohoda obstajajo zelo različna mnenja, je poudarila Amela. »Nekateri pravijo, da so se zgodili zaradi religije, jaz pa menim, da so bili vzroki podobni današnjim. Danes se na Bližnjem vzhodu borijo zaradi nafte in podobnih surovin, takrat so se verjetno borili zaradi začimb,« razmišlja.


Da je predsodek o islamu ostal še iz časa križarskih pohodov, se strinja tudi Ilma. »Danes pa je protiislamska propaganda predvsem politično motivirana. S ksenofobijo lahko z lahkoto obsodiš ljudi, ki so drugačni od tebe, in jih kriviš za tisto, kar sam narediš narobe, kot na primer za padec ekonomije. Zelo močna je tudi ameriška propaganda, s katero opravičujejo vojne, ki jih zaradi nafte izvajajo na Bližnjem vzhodu,« pravi. Dodaja, da je kovanje ZDA v zvezde med drugim posledica tamkajšnjih medijev, ki jih pogosto brez pravega poznavanja teme povzemajo tudi ostali tuji mediji. »Smešno in nekoliko žalostno je, da so v Sloveniji takšni predsodki tudi do bosanskih muslimanov, pa smo bili nekoč pod isto državo,« še pravi.


Politiki bi igrali heroje


V Sloveniji so bili zgodovinsko gledano sicer veliko bolj pomembni turški vpadi. O dogajanju v tistem času in o izoblikovanju podobe Turkov je v knjigi Imaginarni Turek razlagal tudi slovenski etnolog Božidar Jezernik. »Ko so fevdalni gospodje začeli izgubljati moč in so se povečevali kmečki upori, so fevdalci začeli širiti strah pred Turki, saj se kmetje proti njim niso mogli boriti s kmečkim orožjem,« je o dogajanju v času vpadov povedala tudi Amela. Plemiči so namreč igrali na karto zaščite, češ da lahko le oni zaščitijo uboge kmete. Upori so se nato umirili, saj so se kmetje ustrašili prihajajočih Turkov, fevdalci pa so tako ohranili svoj položaj in moč. »To se vidi tudi v slovenski literaturi. Kdor je bil politično motiviran, je o turških vpadih pisal brez nekih realnih zgodovinskih dejstev. Če pa je nekdo obiskal Osmansko cesarstvo, je o Turkih pisal zelo spoštljivo,« je razložila.

Vir: Unsplash

»Podobno kot so fevdalci v svojo korist uporabili strah pred Turki, sedaj politiki širijo strah pred migranti. Ker si s tem večajo politično moč,« je prepričana. Pravi, da politiki tudi sedaj krivca pogosto iščejo v turških vpadih, mite o njih in o islamu pa se izkorišča za politične interese. »Lažje je namreč okriviti neko manjšino, kot se v ZDA počne s temnopoltimi, Mehičani, migranti, kot da bi reševali realne probleme, kot je na primer socialna neenakost,« podobno kot Ilma razmišlja tudi Amela, saj so ti problemi kompleksnejši in je za njihovo reševanje potrebno več energije. »S tem, ko politiki igrajo zaščitnika, si nabirajo politične točke. Zelo podobno, kot je bilo v času fevdalizma,« je dejala.


Za razumevanje islama je potrebno dobro poznavanje zgodovine, vse od križarskih vojn naprej. Amela je povedala, da večina zgodovinarjev meni, da je bilo prisilnih spreobrnitev v islam zelo malo. Tudi Bosanci so se spreobrnili prostovoljno, je poudarila, saj so s tem dobili določene koristi. Oseba, ki je študirala v Osmanskem cesarstvu, je imela več privilegijev in je lahko dosegla višjo stopnjo izobrazbe, če je pripadala islamski veroizpovedi. »Osmansko cesarstvo je bilo tudi prvo, ki je prineslo versko svobodo. Bilo je prvo, ki je dovoljevalo, da je bilo osebi sojeno pod njeno lastno zakonodajo,« je povedala in izpostavila, da že to dokazuje, da prisile ni bilo. Številna ljudstva so namreč ohranila svojo religijo. Šeriatsko pravo pa je veljalo le za muslimane, ostalim je bilo sojeno po njihovem pravu.


»Strah pred islamom je po drugi strani zelo smešen, ker ko pogledaš delavce, ki smo prišli iz Bosne oz. iz predelov, kjer imamo svetlejšo kožo, in potem muslimane, ki prihajajo iz Alžirije ali Maroka, ki imajo temnejšo kožo, je obravnava zelo drugačna,« ugotavlja Ilma, ki se sprašuje ali je težava potemtakem res v veroizpovedi ali gre le za čisti rasizem. Prav tako pravi, da se zelo hitro pozablja tudi na lastno zgodovino. »Tudi Slovenci so bili nekoč begunci in migranti. Vendar se je na to pozabilo,« je spomnila. Prav tako opaža, da sovraštvo pogosto razpihujejo tudi mediji, ki se hranijo s kliki svojih bralcev in zato vse preveč senzacionalizirajo ali pa celo širijo lažne novice.


Povezovanje islama s terorizmom le politično motivirana protiislamska propaganda?


Informacije se je skozi zgodovino pogosto potvarjalo, da so veliki možje dobili od njih korist. Tudi v času renesanse so humanisti pogosto pisali slabo o islamu, saj so Arabci zavzeto prevajali starogrške in starorimske rokopise in s tem prevzemali monopol nad grško-rimsko kulturo. Humanisti so, da bi na Univerzah zavzeli boljša stališča, o islamu pisali le slabe stvari. »Takšno škodljivo širjenje informacij o islamu se je nadaljevalo vse do leta 2003 in do napada na Irak, ko so ga ponovno opravičevali z razlago, da ta država skriva orožje za masovno uničenje. Tega orožja nato niso nikoli našli,« pravi Amela. Ta nelegitimen napad je nato sprožil nasprotni učinek in sovraštvo vzhoda do zahoda, predvsem do ZDA. »Vse to je pripeljalo do kulturne obrambe in kasneje do rojstva Islamske države. Dokler se počutiš v manjšini oz. dokler te nekdo napada, se tvoja nacionalna pripadnost krepi,« je razložila in izpostavila, da se tudi v Sloveniji do prihoda migrantov že zelo dolgo ni poudarjalo pomena krščanske Evrope. S prihodom beguncev in migrantov pa se je to spremenilo. »Začelo se je govoriti prav o krščanski in beli Evropi,« je dejala.

Vir: Big Sister

Tudi Afganistan je bil pred vojno zelo bogata država. »V napadenih državah pa se je nato začela krepiti nacionalnost in vzniknila je tudi ta religiozna identiteta. Nastala je Islamska država in na žalost se njeni pripadniki, tudi zaradi nerazumevanja islama, razstreljujejo po svetu,« pravi Amela. Z njo se strinja tudi Ilma, ki pravi, da je povezovanje islama s terorizmom predvsem politično motivirana protiislamska propaganda. »Največ težav z Islamsko državo imajo prav tisti ljudje, ki živijo na njenem območju oz. v njeni bližini. Vendar pa je motivacija politike, da s povezovanjem islama in terorizma ustvari nek kaos, zaradi katerega lahko nato lažje in bolj poceni pridejo do surovin, kot je na primer nafta,« je povedala.


Terorizem je velikokrat pogostejši med pripadniki tretje in četrte generacije priseljencev. Primere so raziskovali v Franciji, kjer so ugotavljali, da terorizma velikokrat ne izvajajo primarni priseljenci, temveč šele njihovi potomci, saj se počutijo nepripadni nobeni skupnosti. Hkrati namreč niso pripadniki držav svojih starih staršev ali še starejših potomcev, ki so se v Francijo priselili zaradi boljšega življenja, istočasno pa niso del francoske skupnosti, saj jih ta pogosto potiska na obrobje. Tako so prav te generacije lahka tarča za novačenje teroristov z Bližnjega vzhoda. Ilma se strinja, da so tu pogosto prisotne globoke psihološke težave, saj da so ljudje pogosto pripravljeni narediti vse, zato da se počutijo del neke skupnosti. »Potem je pa tu še splošna neizobraženost. Ko pogledaš kaj teroristi govorijo in kaj počnejo, ugotoviš, da se to zagotovo ne ujema z islamom in njegovo osnovo,« pravi Ilma.


Priučeno mišljenje: Kdo je ekstremist in kdo poslovnež?


»Beseda terorizem te na žalost takoj spomni na islam. Že od malega je namreč v nas infiltrirano, kdo je heroj in kdo zlobnež,« pravi Amela. Ameriška propaganda je namreč zelo močna. Zahodni stripi, knjige in filmi so Američane vedno prikazovali kot heroje, ki se borijo proti zlobnim nasprotnikom. V tej vlogi so se pogosto znašli Vietnamci, Rusi, muslimani, Američani pa so bili tisti, ki so širili mir in demokracijo. »Ker smo s to sliko odraščali že od malih nog, bomo nekega bradatega moškega s turbanom veliko prej videli kot ekstremista, kot da bi tako označili nekega belega moškega v kravati,« je razložila. Meni, da bi muslimani, če bi imeli res takšno željo po bojevanju, svoje moči raje uperili v problem Palestina-Izrael, »saj je prav ta spor največji trn v peti večine muslimanov«.


Strah pred islamom je v moderni zgodovini dosegel največji razpon po terorističnem napadu 11. septembra 2001. Vendar pa je tudi ta zgodba večplastna, teroristični napad je namreč poslabšal položaj tudi za številne muslimane, ki so takrat živeli in še zdaj živijo v ZDA. Tako se je tudi ob letošnji obletnici napada na dvojčka poleg slogana 'Never forget' na socialnih omrežjih delil tudi slogan 'After september 11', ki je opozarjal na številne stiske pripadnikov islamske veroizpovedi po dnevu, ki ga Američani ne bodo nikoli pozabili. Politika pa je tudi ta tragičen dogodek izkoristila v svoj prid. »Teroristični napad so uporabili za svojo lastno agendo. Iskali so razloge, kako napasti države, ki so jih želeli napasti. Tamkajšnji ljudje pa so se seveda začeli braniti. Talibani so nastali kot obramba na napade,« je izpostavila Amela.

Vir: Unsplash

Spominja se, da je kot otrok v Sloveniji spremljala novice o dogajanju v ZDA. Očeta je takrat tudi vprašala glede muslimanov, ki so izvedli teroristični napad, ta pa ji je razložil, da naj bi bili sicer res pripadniki iste veroizpovedi, vendar pa da ti teroristi zelo očitno ne razumejo islamske religije. »Istočasno je bil tudi skeptičen, ali gre morda za kakšno skrito agendo,« se spominja Amela, potem pa se je zgodil prav napad na Irak. V Sloveniji se po tem terorističnem napadu sicer zanjo ni veliko spremenilo. »Veliko večji problem je bil v ZDA in Franciji, saj je tam muslimanov tudi veliko več kot v Sloveniji,« pravi in dodaja, da je pa kljub temu v Sloveniji še vedno veliko nerazumevanja. Moti jo na primer predvsem odnos politikov, saj politiki ustvarjajo mnenje ljudstva. »Ko je bil predsednik ZDA Barack Obama, je o manjšinah govoril veliko bolj spoštljivo in morda se tudi zaradi tega nad njimi ni izvajalo takšnega nasilja. Podobno je pri nas v času bolj liberalne vlade nekoliko potihnila protiislamska propaganda, z desno vlado pa je le-ta ponovno oživela,« meni in dodaja, da se ji zdi to po eni strani rahlo smešno, saj gre za enako nabiranje glasov, kot v času fevdalizma in turških vpadov. »Propagando sicer izvajajo drugi ljudje in v nekoliko drugačnem sistemu, ampak načeloma je propaganda enaka,« pravi.

M. P.