Tedenskih (s)pet, 9. - 16. 8.

Big Sister
Aug 16
9 min read

Hej! Kako si preživela minuli teden? Taylor Swift je napovedala nov album! Pa bilo je zelo, zelo vroče ... Upamo, da si uživala na kakšni plaži, v vsakem primeru pa smo zate znova pripravile pregled dogajanja minulega tedna. Beri naprej!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Evropska obsodba izraelskih načrtov za zavzetje Gaze

Ključno: Zunanji ministri osmih evropskih držav, med njimi Tanja Fajon, so obsodili izraelske načrte za okrepitev okupacije Gaze, vključno z napovedano zasedbo mesta Gaza. Opozorili so, da bi to poglobilo humanitarno krizo, povzročilo nesprejemljivo število smrtnih žrtev in razselitev skoraj milijona Palestincev.

Podrobno: Na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN, ki so ga zahtevale evropske članice, so številne države obsodile načrt izraelske vlade o širitvi ofenzive v Gazi in zavzetju mesta Gaza. Predstavnica ZDA je bila edina, ki odločitve izraelske vlade ni kritizirala. Odhajajoči izraelski veleposlanik v Bruslju Haim Regev je v intervjuju za portal Politico ostro kritiziral Slovenijo, Irsko, Nizozemsko in Španijo zaradi njihovih opozoril o pravicah Palestincev. Menil je, da Slovenija ne bi smela poučevati Izraela o človekovih pravicah, demokraciji ali vladavini prava. Na tisoče ljudi je protestiralo proti načrtu izraelske vlade premierja Benjamina Netanjahuja za širitev ofenzive in zavzetje mesta Gaza. Izraelski mirovni aktivisti so zmotili televizijsko oddajo v živo. Izraelska vojska je izvedla napad na šotor, pri čemer je ubila dva poročevalca in tri snemalce katarske televizije Al Jazeera, med njimi novinarja Anasa al Šarifa. Izraelske sile so ga označile za terorista, vendar brez predložitve dokazov. Po podatkih palestinskih zdravstvenih oblasti je v Gazi zaradi lakote in z njo povezanih težav umrlo že 100 otrok, skupaj pa 210 ljudi.

Izraelski finančni minister Bezalel Smotrič je zagrozil s priključitvijo Zahodnega brega in napovedal gradnjo več tisoč novih domov za naseljence, če bo Palestina mednarodno priznana. Zatem je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas pozvala Izrael, naj se odpove tem načrtom za gradnjo domov, ki bi odrezala Vzhodni Jeruzalem od preostalega Zahodnega brega in s tem znatno ovirala njegovo ozemeljsko povezanost ter načrte za palestinsko državo.

Zanimivo: Fajon je umor petih novinarjev Al Jazeere označila za nesprejemljiv in sramoten. RTV Slovenija pa je razkrila, da je 7. avgusta iz Slovenije odpotovala pošiljka za izraelskega proizvajalca orožja Elbit, kljub predhodni vladni prepovedi tranzita orožja v Izrael, saj embargo ne velja za nazaj.

Mednarodni dan mladih v znamenju prostovoljstva in izzivov mladih

Ključno: Slovenske mladinske organizacije so ob mednarodnem dnevu mladih opozorile na stanovanjsko problematiko, duševno zdravje, prehrano in podcenjen pomen prostovoljstva mladih. Pozvale so k sistemski podpori in višjim proračunskim sredstvom za mladinski sektor.

Podrobno: Združeni narodi so letošnji mednarodni dan mladih posvetili geslu Lokalne akcije mladih za trajnostne razvojne cilje in še več, s poudarkom na vlogi mladih pri lokalizaciji trajnostnih ciljev. Mladinski svet Slovenije (MSS) je v Ljubljani predstavil rezultate kampanje Mladi spreminjamo svet – prostovoljno!, v kateri opozarja na pomanjkanje finančnih in materialnih pogojev za kakovostno prostovoljstvo. V mnenjskem dokumentu MSS predlaga ukrepe, kot so višji delež dohodnine za donacije NVO, vključitev prostovoljstva v pokojninsko dobo, izobraževalne olajšave in nacionalna kampanja za ozaveščanje. Predsednica MSS Eva Kotnik je vlado in ministrstva pozvala k občutnemu dvigu sredstev za Urad RS za mladino ter vključitvi predlogov iz mnenjskega dokumenta v zakonodajo in strateške dokumente. Senior mladinski delegat pri ZN Max Davidović je poudaril, da prostovoljstvo mladih pomembno prispeva k uresničevanju trajnostnih ciljev.

Statistični urad je izpostavil, da delež mladih v Sloveniji upada – na začetku leta 2025 jih je bilo 15,2 % prebivalstva, povprečna starost ob selitvi od doma je 28,9 leta. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) opozarja na bivanjsko problematiko, duševno zdravje in dostopno študentsko prehrano. Opozarja na premalo ponudnikov subvencionirane prehrane, kljub širjenju razpisov na vso državo. Mladinska mreža MaMa poudarja vlogo mladinskih centrov kot varnih lokalnih prostorov, kjer mladi razvijajo ideje in prevzemajo odgovornost za spremembe. Zavod Nefiks izpostavlja priložnosti programov Erasmus+ in Evropske solidarnostne enote, ta teden pa gosti mednarodno mladinsko izmenjavo v Idriji. Predsednik državnega sveta Marko Lotrič opozarja, da mladim prehod na trg dela pogosto otežujejo gospodarska kriza, globalizacija, podnebna kriza in drage nepremičnine, kljub visoki izobraženosti v evropskem merilu.

Zanimivo: Mladinska mreža MaMa letos praznuje 20 let delovanja, povezuje pa 58 mladinskih centrov po vsej Sloveniji.

Evropa in Ukrajina enotno pred vrhom ZDA-Rusija

Ključno: Evropski voditelji in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so pred napovedanim srečanjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa in predsednika Rusije Vladimirja Putina na Aljaski poudarili, da o prihodnosti Ukrajine ni mogoče odločati brez Kijeva ter da so nujni zaščita ukrajinskih interesov, prekinitev ognja in spoštovanje mednarodnih meja.

Podrobno: Zelenski je odločno zavrnil kakršnekoli ozemeljske koncesije Rusiji in opozoril, da odločitve brez sodelovanja Ukrajine ne bodo prinesle miru. Voditelji držav EU, z izjemo madžarskega premierja Viktorja Orbána, so poudarili, da mora Ukrajina sama odločati o svoji usodi, resnična mirovna pogajanja pa so mogoča šele po prekinitvi ognja.

Po pogovorih voditeljev več evropskih držav, EU, Nata, Zelenskega in Trumpa je nemški kancler Friedrich Merz izpostavil, da mora biti na vrhu v ospredju zaščita evropskih in ukrajinskih varnostnih interesov, Kijev pa mora sodelovati pri nadaljnjih pogajanjih.

Trump je dejal, da bo za dogovor o koncu vojne potreben tristranski vrh z ruskim in ukrajinskim predsednikom. Putin je ameriška prizadevanja pozdravil, v Kremlju pa so dodali, da po srečanju ne pričakujejo podpisa dokumentov. Nemčija bo prek mehanizma Nata Ukrajini namenila 500 milijonov dolarjev za nakup ameriške vojaške opreme, kar sledi dogovoru o nakupu ameriških sistemov zračne obrambe.

Putin in Trump sta že na poti na srečanje na Aljaski; Putin se je ustavil v Magadanu, Trump pa je pred poletom dejal, da je "veliko v igri". Pred tem se je po telefonu pogovarjal z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom. V Anchorageu so pred vrhom potekale demonstracije v podporo Ukrajini.

Zelenski je napovedal dodatne okrepitve na vzhodu Ukrajine zaradi napredovanja ruskih sil proti Dobropilji ter pozval Trumpa, naj Putina prepriča k ustavitvi invazije. V nočnem napadu z droni je ukrajinska vojska zadela strateško rusko naftno infrastrukturo v regiji Samara, nekaj ur pred vrhom. Ruski napadi so se nadaljevali; v zadnjih 24 urah je bilo v Harkovu in Donecku ubitih šest civilistov.

Voditelji šestih evropskih držav in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen so v skupnem sporočilu poudarili, da mednarodnih meja ni mogoče spreminjati s silo. Visoka zunanja predstavnica EU Kaja Kallas je napovedala nov paket sankcij proti Moskvi.

Zanimivo: Srečanje Trumpa in Putina na Aljaski bo po ocenah Kremlja trajalo najmanj šest do sedem ur, dogajalo pa se bo ob nadaljevanju intenzivnih vojaških spopadov in diplomatskega pritiska Evrope.

Pogajanja o globalnem sporazumu o plastiki brez dogovora

Ključno: Pogajanja za globalni sporazum o onesnaževanju s plastiko, ki so se začela 5. avgusta, so se v Ženevi končala brez dogovora zaradi nesoglasij med zagovorniki omejitve proizvodnje plastike in državami proizvajalkami nafte, ki dajejo prednost ravnanju z odpadki.

Podrobno: Pogajanja pod okriljem Programa ZN za okolje (Unep) so potekala od 5. avgusta, rok za dogovor pa se je iztekel 14. avgusta. Kljub nadaljevanju pogovorov čez noč do dogovora ni prišlo. Na pogajanjih so sodelovali predstavniki 185 držav. Koalicija, v kateri so EU, Velika Britanija, Kanada ter številne afriške in latinskoameriške države, je želela vključiti določbe o zmanjšanju proizvodnje plastike in postopnem opuščanju strupenih kemikalij. Države proizvajalke nafte, kot so Savdska Arabija, Kuvajt, Rusija, Iran in Malezija, so se zavzemale za osredotočanje na ravnanje z odpadki.

Nesoglasja so obstajala tudi glede finančne podpore državam v razvoju za uvajanje rešitev za recikliranje. Več držav je izrazilo razočaranje nad izidom, a tudi pripravljenost na nadaljevanje pogajanj. EU in nekatere države pozivajo k sedmemu krogu. Evropska komisarka za okolje Jessika Roswall je poudarila nujnost dogovora.

Po podatkih AFP se v svetu letno proizvede več kot 400 milijonov ton plastike, polovica za enkratno uporabo. Le devet odstotkov plastičnih odpadkov se dejansko reciklira, 46 odstotkov jih konča na odlagališčih, 17 odstotkov se jih sežge, 22 odstotkov pa se nepravilno odstrani.

Zanimivo: Strokovnjaki opozarjajo, da plastika prodira v prehransko verigo in človeško telo ter jo najdemo celo v oceanih in na najvišjih gorskih vrhovih.

Armenija in Azerbajdžan podpisala mirovni sporazum

Ključno: Armenija in Azerbajdžan sta v Beli hiši podpisala mirovni sporazum, s katerim se zavezujeta k trajnemu miru ter odpiranju trgovine, potovanj in diplomatskih odnosov.

Podrobno: Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši gostil predsednika Azerbajdžana Ilhama Alijeva in premierja Armenije Nikola Pašinjana, ki sta po več kot 35 letih sporov podpisala mirovni sporazum. Državi sta se zavezali k trajnemu prenehanju spopadov, odpiranju trgovinskih in diplomatskih poti ter spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti.

Ob podpisu sta voditelja sklenila več bilateralnih sporazumov o sodelovanju na področju trgovine, energije in tehnologije. Armenija je pristala na odprtje trgovinske poti Azerbajdžanu za dostop do avtonomne enklave Nahčivan, imenovane "Trumpova pot za mednarodni mir in blaginjo". Pogajanja o tej poti se bodo začela prihodnji teden. Trump je dejal, da Armenija vstopa v ekskluzivno partnerstvo z ZDA za razvoj koridorja, ki bi lahko trajal do 99 let, pri čemer bodo sodelovala ameriška podjetja. Projekt oživlja zamisel koridorja Zangezur, ki prečka armensko ozemlje in bi lahko vplival na povezavo med Iranom in Armenijo.

Ameriški uradniki so zagotovili, da bodo uvedeni zaščitni ukrepi za varno uporabo poti. Po ocenah analitikov je projekt strateški poraz za Rusijo. Spopadi med državama segajo v čas po razpadu Sovjetske zveze in so bili povezani z Gorskim Karabahom, ki ga je Azerbajdžan leta 2023 ponovno prevzel.

Trump je priznal, da vsa vprašanja še niso rešena, a dodal, da ga bodo voditelji poklicali, če pride do nesoglasij. Odpravil je tudi omejitve glede vojaškega sodelovanja med ZDA in Azerbajdžanom. Po navedbah Bele hiše Armenija pridobiva strateškega trgovinskega partnerja ZDA, medtem ko so po oceni neimenovanega uradnika poraženci Kitajska, Rusija in Iran.

Zanimivo: Alijev je podpis sporazuma označil za vzpostavitev miru na Kavkazu, Pašinjan pa za temelj boljše prihodnosti. Ob podpisu sta voditelja napovedala, da bosta Trumpa predlagala za Nobelovo nagrado za mir.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. V Sloveniji je Komisija za preprečevanje korupcije po poročanju medijev v osnutku poročila ugotovila, da je premier Robert Golob kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ker naj bi izvajal politični pritisk na policijo. Poročilo še ni dokončno, Golobov odvetnik pa meni, da bo preiskava, ki se je začela konec leta 2023, ustavljena kot neutemeljena. V Kopru je bil dosežen nov slovenski temperaturni rekord najvišje dnevne "najnižje" temperature, saj v 24 urah zrak ni padel pod 28 stopinj Celzija. Prejšnji rekord, 27 stopinj, je bil na isti postaji izmerjen pred desetimi leti.

Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana so odprli novo povezovalno vozno stezo J, ki omogoča obračanje največjih letal in večjo fleksibilnost pri manevriranju. Projekt, vreden 5,35 milijona evrov, je vključeval tudi obnovo dela obstoječe steze A. Upravljavec Fraport Slovenija pričakuje večjo konkurenčnost, učinkovitost in varnost letališča. Družba Dars je potrdila, da se je vrednost pogodbe za gradnjo druge cevi predora Karavanke s turškim izvajalcem Cengiz povečala na 115 milijonov evrov brez davka. Gradnja je končana, odprtje nove cevi je predvideno marca 2026, nato bo sledila obnova obstoječe cevi do konca 2028.

Poročilo ameriškega zunanjega ministrstva o človekovih pravicah za leto 2024 ne ugotavlja večjih sprememb v Sloveniji, obseg pa je v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšan za dve tretjini. V njem niso omenjeni LGBTQI+ skupnost in Romi. Avstrijsko državno tožilstvo v Gradcu je po kazenski ovadbi odvetnika Rudija Vouka zaradi policijske racije na antifašističnem taboru na avstrijskem Koroškem sprožilo preiskavo suma zlorabe položaja proti znanemu osumljencu in neznanim storilcem.

Gremo še v tujino. ZDA in Kitajska sta se dogovorili o 90-dnevnem podaljšanju premirja v trgovinski vojni, s čimer sta se izognili ponovnemu zvišanju carin na kitajsko blago na ravni iz aprila. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo novih carin na jeklo, polprevodnike in računalniške čipe, pri čemer višine še ni razkril. Po njegovih besedah bodo carine sprva nižje, da bi podjetjem omogočil prihod v ZDA, v nasprotnem primeru pa bodo sledile zelo visoke dajatve.

V Srbiji so izgredi med protivladnimi protestniki in podporniki Srbske napredne stranke v mestih Vrbas in Bačka Palanka povzročili poškodbe več ljudi. Protesti, ki so 13. in 14. avgusta potekali v več mestih, so ponekod prerasli v nasilje. V četrtek so demonstracije tretji dan zapored spremljali spopadi s policijo, ki je množico razgnala s solzivcem. Poškodovanih je bilo več deset ljudi, med njimi opozicijski poslanec, 114 pa so jih aretirali, tudi tri tujce, med njimi slovenskega državljana. V Novem Sadu so uničili prostore vladajoče stranke SNS.

Sredozemlje je prizadel nov vročinski val s številnimi požari. V Španiji sta v požarih umrla dva človeka, še eden 14. avgusta. V Turčiji so zaradi dima številni potrebovali zdravniško pomoč, v Črni gori je pri gašenju umrl vojak, ena oseba pa tudi v Albaniji. Na severu Pakistana so močne monsunske padavine sprožile zemeljske plazove in poplave, v katerih je umrlo najmanj 117 ljudi, 60 jih je bilo poškodovanih. V indijski pokrajini Kašmir je četrtkovo obilno deževje povzročilo poplave, v katerih je umrlo najmanj 60 ljudi, več deset jih še pogrešajo.

Prva dama ZDA Melania Trump je napovedala tožbo proti sinu nekdanjega ameriškega predsednika Hunterju Bidnu zaradi izjave, da jo je njenemu soprogu predstavil pokojni poslovnež in spolni prestopnik Jeffrey Epstein. Zahteva javno opravičilo ali pa odškodnino v višini več kot milijardo dolarjev.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.