Tedenskih (s)pet, 7. - 14. 6.

Big Sister
Jun 15
9 min read

Oj! Najprej, lepo te je spet videt! Za nami je noro napet teden. Upamo pa, da ti uživaš vikend nekje v senčki ali na sončku, s kakšno dobro knjigo v roki ali na kakšni izjemni pustolovščini! Poletje je tuuu! No, kakorkoli, me smo pripravile pregled minulega tedna. Beri naprej, da ne zamudiš česa pomembnega!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Stopnjevanje napetosti med Iranom in Izraelom

Ključno: Izrael je ponoči izvedel obsežen napad na vojaške in jedrske cilje v Iranu, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi. Iran je odgovoril z izstrelitvijo dronov in raket.

Podrobno: Izraelska vojska je v noči iz četrtka na petek napadla več kot sto ciljev v Iranu, vključno z vojaškimi in jedrskimi objekti. Eksplozije so odjeknile tudi v Teheranu in drugih mestih, med smrtnimi žrtvami pa naj bi bila tudi vodilna pripadnika iranskih oboroženih sil. Več kot 300 ljudi je bilo ranjenih. Iran je na napad odgovoril z izstrelitvijo približno sto dronov in pozneje še več deset balističnih raket. Eksplozije so odjeknile v Tel Avivu in Jeruzalemu, poškodovanih je bilo najmanj sedem ljudi.

Iran je izraelski napad označil za vojno napoved in obljubil odločen povračilni ukrep. Vrhovni voditelj Ali Hamenej je napovedal, da bo Izrael plačal ceno, Iran pa da ne bo uporabil polovičnih ukrepov. Iranski zunanji minister Abas Aragči je zahteval sklic nujne seje Varnostnega sveta ZN, ki se bo začela danes zvečer. Izraelski napadi so vključevali tudi nedelujočo jedrsko elektrarno v Isfahanu, medtem ko je Mednarodna agencija za jedrsko energijo sporočila, da v Natancu ni povišane stopnje sevanja, elektrarna v Bušerju pa ni bila napadena.

Varnostni svet ZN je z redkimi izjemami obsodil izraelski napad na Iran. Slovenska predstavnica je izrazila najglobljo zaskrbljenost zaradi dogajanja. Izrael je medtem zaprl svoja veleposlaništva in konzulate po svetu. Več svetovnih letalskih družb je zaradi zaprtja zračnega prostora nad Izraelom in Jordanijo odpovedalo lete na Bližnji vzhod.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po napadu govoril z voditelji Nemčije, Rusije in Francije ter naj bi se še pogovoril z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ta je potrdil, da so bile ZDA z načrti seznanjene, a v napadu niso sodelovale. Pozval je Teheran k obnovitvi jedrskega sporazuma, sicer da bo Iran izpostavljen še večjemu uničenju. Naslednji krog jedrskih pogajanj bi moral potekati v nedeljo v Omanu.

Iz sveta so se vrstili odzivi – generalni sekretar ZN Antonio Guterres, Evropska unija, Rusija, Kitajska in druge svetovne sile so pozvale k zadržanosti in deeskalaciji. Napad so obsodile tudi Turčija, Savdska Arabija, Oman, Jordanija, Libanon, Katar, Japonska in Avstralija.

Zanimivo: Po izraelskem napadu so cene nafte močno poskočile – v azijskem trgovanju za več kot 12 odstotkov, nato se je rast umirila. Iranske oblasti trdijo, da njihov naftni sektor ni bil prizadet.

Strelski napad na srednji šoli v Grazu

Ključno: V strelskem napadu na srednji šoli v Gradcu je bilo ubitih deset ljudi, enajst ranjenih, napadalec pa si je sodil sam. Napad je sprožil val sožalj in razpravo o zakonodaji o orožju v Avstriji.

Podrobno: V torek, 11. junija, je 21-letni moški izvedel strelski napad na srednji šoli v avstrijskem Gradcu. Pri tem je ubil deset ljudi, enajst pa jih je ranil. Po napadu je storil samomor. Motiv za njegovo dejanje za zdaj ostaja neznan. Napad je pretresel Avstrijo in širšo evropsko javnost, iz številnih držav so se vrstile obsodbe in izrazi sožalja. Avstrijske oblasti so razglasile tridnevno državno žalovanje.

Tragedija je sprožila tudi razpravo o zakonodaji o orožju v Avstriji, saj javnost in politika znova premlevata obstoječe varnostne ukrepe in možnosti njihovega zaostrovanja. Vzporedno je iz Francije prišla še ena pretresljiva novica – na vzhodu države je 14-letni učenec z nožem napadel in smrtno ranil učno pomočnico. Francoski predsednik Emmanuel Macron je v odzivu na ta napad prav tako 11. junija napovedal uvedbo prepovedi uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let.

Zanimivo: Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je ob dogajanju zagotovil, da se stopnja ogroženosti v Sloveniji ni spremenila in ostaja na srednji ravni. Policija v sodelovanju z gasilci in reševalci redno izvaja usposabljanja za primer podobnih izrednih dogodkov in sorodnih groženj. Tudi minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je poudaril, da so slovenske šole varne, vendar pa je pri tem ključnega pomena preventivno ravnanje in pripravljenost vseh deležnikov v šolskem okolju.

Sprejeta novela o dolgotrajni oskrbi

Ključno: Z novelo zakona o dolgotrajni oskrbi so določili zgornjo mejo oskrbnine v domovih za starejše in omogočili status oskrbovalca družinskega člana tudi upokojencem.

Podrobno: Državni zbor je po nujnem postopku in s 46 glasovi za sprejel novelo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki med drugim uvaja zgornjo mejo višine oskrbnine v domovih za starejše. Po novem ta strošek ne bo smel preseči višine minimalne zajamčene pokojnine za 40 let delovne dobe, kar trenutno znaša okoli 780 evrov. Po besedah ministra Simona Maljevca to pomeni jasen signal državljanom, da bodo od 1. decembra za bivanje v domovih plačevali bistveno manj.

Novela zakona poleg tega omogoča, da lahko od 1. julija tudi upokojenci postanejo oskrbovalci družinskih članov. Za svoje delo bodo prejemali 1,2-kratnik minimalne plače, hkrati pa bodo lahko ohranili 40 odstotkov zajamčene pokojnine.

V zakonsko besedilo je ministrstvo vključilo tudi ukrepe, ki bodo omogočili izplačevanje dodatkov v domovih starejših brez dodatnih finančnih bremen za uporabnike in zavode. Prav tako je predvideno, da bodo otroci z invalidnostmi po dopolnjenem 18. letu lahko avtomatično prešli v sistem oskrbe s strani družinskih članov, če bo tako ocenil center za socialno delo.

Minister Maljevac je ob sprejetju novele poudaril, da se sistem dolgotrajne oskrbe uspešno izvaja, ob tem pa izpostavil, da je novela pomemben korak k nižjim položnicam za uporabnike domov in boljšim pogojem za zaposlene.

Koalicija, ki jo sestavljajo Svoboda, SD in Levica, je pri sprejemanju novele nastopila enotno. Podprla je tudi številna dopolnila, med katerimi izstopa ukrep za prehodno sofinanciranje dodatnih stroškov dela izvajalcem storitev zaradi plačne reforme. Opozicijski stranki SDS in NSi sta bili do zakona kritični, saj opozarjata, da sistem brez zadostnega števila kadrov ne bo deloval.

Zanimivo: DZ je v prvi obravnavi kot primernega za nadaljnjo obravnavo potrdil tudi predlog pokojninske reforme. Po predlogu naj bi se od leta 2028 upokojitvena starost povečevala za tri mesece letno. Do leta 2035 bi tako upokojitvena starost za tiste s 40 leti pokojninske dobe znašala 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Spreminjalo naj bi se tudi obdobje za izračun pokojninske osnove.

DZ potrdil višje izdatke za vojsko

Ključno: DZ je sprejel resolucijo, ki močno povečuje obrambne izdatke vse do leta 2030. Levica je medtem vložila predlog za posvetovalni referendum o tem vprašanju.

Podrobno: Državni zbor je v četrtek potrdil resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Dokument predvideva dvig obrambnih in varnostnih izdatkov na 2 odstotka BDP že letos, do leta 2030 pa postopno na 3 odstotke. Resolucija poudarja tudi t. i. dvojno rabo sredstev – torej projekte, ki koristijo tako vojski kot civilni družbi, zlasti na področju kibernetske varnosti, infrastrukture, logistike in zdravstva.

Za resolucijo je glasovalo 38 poslancev, proti jih je bilo 16. Podprli so jo poslanci Svobode (z izjemo štirih vzdržanih in ene nasprotujoče), del SD in NSi ter poslanec italijanske narodne skupnosti. Poslanci SDS in večina NSi so bili odsotni. Levica je bila proti in zahtevala predhodno odločanje o referendumu, čemur predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič ni ugodila, ker resolucija nima pravnega značaja.

Minister za obrambo Borut Sajovic je poudaril, da se Slovenija mora odzvati na spremenjene varnostne razmere v svetu, zlasti po začetku vojne v Ukrajini. Po njegovih besedah so države, ki so del zavezništva, najbolj varne. Poslanec Svobode Martin Premk je dodal, da vlada ne namerava dvigovati obrambnih sredstev na račun socialnih transferjev.

Kritični glasovi so prišli predvsem iz vrst Levice, SDS in nepovezanih poslancev. Žan Mahnič (SDS) je opozoril, da so cilji kadrovske razširitve SV – iz trenutne sestave do potencialnih 30.000 pripadnikov – nerealni, ter da vlaganje v projekte za dvojno rabo ne more predstavljati jedra obrambne politike. Jonas Žnidaršič (SD) je bil podoben v oceni glede kadrovske slike, Tine Novak (nepovezani poslanci) pa je izpostavil pomisleke o finančni odgovornosti in netransparentnosti.

Levica je vložila predlog za posvetovalni referendum o predlaganem dvigu izdatkov, ki ga podpirajo tudi v SDS. DZ bo o njem odločal v roku 30 dni. Vodja poslanske skupine Levice Matej Vatovec meni, da več orožja ne pomeni več varnosti, temveč več nevarnosti. Po njegovem mnenju se resolucije spreminjajo vsakokrat, ko Nato oblikuje nove zahteve, te pa temeljijo na logiki militarizacije.

Predlog resolucije vključuje tudi modernizacijo obrambne industrije in širše ukrepe za večjo odpornost družbe, pri čemer se posebno pozornost namenja investicijam z dvojnim učinkom, npr. izboljšanju zdravstvene infrastrukture.

Zanimivo: Resolucija predvideva možnost širjenja Slovenske vojske na do 30.000 pripadnikov v času potreb, kar bi pomenilo vzpostavitev obvezne rezerve – kljub trenutnim težavam pri zapolnjevanju osnovne stalne sestave.

Trump ob protestih nad Kalifornijo poslal nacionalno gardo

Ključno: Zaradi protestov proti ukrepom zvezne priseljenske službe je predsednik ZDA Donald Trump brez soglasja države Kalifornije v Los Angeles napotil nacionalno gardo. Guverner Gavin Newsom je vložil tožbo, a sodišče je Trumpov ukrep začasno ohranilo v veljavi.

Podrobno: V Los Angelesu so po dveh dneh protestov proti agresivnim taktikam zvezne Službe za priseljevanje in carine (Ice) ameriške oblasti na ukaz Trumpa napotile pripadnike nacionalne garde. Trump je to storil brez soglasja guvernerja Kalifornije Newsoma, ki je ukrep označil za nezakonit in 9. junija zoper predsednika vložil tožbo. Županja Los Angelesa je 10. junija uvedla policijsko uro, medtem ko so se protesti razširili tudi na druga mesta v ZDA.

Zvezni sodnik Charles Breyer je v četrtek zvečer presodil, da razmere v Los Angelesu ne predstavljajo izrednega stanja, kot sta vstaja ali invazija, ki bi omogočala predsedniku prevzem nadzora nad nacionalno gardo. Zato je odločil, da se nadzor nad gardo vrne guvernerju Newsomu. Vendar je izvajanje odločbe zadržal do naslednjega dne, da bi Trumpovi administraciji omogočil pritožbo.

Le nekaj ur po tej sodbi je zvezno prizivno sodišče v San Franciscu razsodbo sodnika Breyerja začasno blokiralo. Tako ostaja nadzor nad kalifornijsko nacionalno gardo v rokah Trumpove vlade, ki jo je poleg garde okrepila še z napotitvijo marincev. Ti skupaj z gardo še naprej varujejo agente Ice pri izvajanju racij, ki so sprožile proteste.

Guverner Newsom je dan pred odločitvijo prizivnega sodišča razglasil zmago demokracije in napovedal demobilizacijo garde, vendar se je ta optimizem izkazal za preuranjenega. Sodna bitka se bo nadaljevala, naslednje zaslišanje na prizivnem sodišču je predvideno za prihodnji torek. V primeru poraza Trumpove vlade na tem sodišču bo odločitev najverjetneje romala vse do vrhovnega sodišča ZDA.

Zanimivo: Če smo že v Ameriki, tamkajšnji minister za zdravje Robert Kennedy mlajši je v ponedeljek razrešil celotni 17-članski svetovalni odbor Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) za cepljenja.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Slovenska vlada je v tednu, ki je minil, ob svetovnem dnevu oceanov izrazila podporo moratoriju na globokomorsko rudarjenje. Greenpeace Slovenija je ob tej priložnosti pozval politične odločevalce k nasprotovanju takšnim posegom v naravo, saj bi prezgodnje komercialno izkoriščanje globokomorskih virov lahko povzročilo nepopravljive ekološke posledice ter ogrozilo svetovna prizadevanja za trajnostno upravljanje oceanov in zaščito ogroženih vrst. Vlada se je na poziv odzvala s podporo moratoriju že 5. junija.

V Novem mestu je minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič skupaj s predstavniki dolenjskih visokošolskih in znanstvenoraziskovalnih zavodov ter županom Gregorjem Macedonijem podpisal pismo o nameri za ustanovitev nove javne univerze. Podpis je označen kot zgodovinski dogodek, ki naj bi pomembno prispeval k razvoju dolenjske regije.

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides je na ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti posameznih členov novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Po njihovem mnenju ti členi resno posegajo v temeljne ustavne pravice zdravnikov in zobozdravnikov ter ogrožajo dostopnost zdravstvenih storitev za paciente.

Na ravni Evropske unije so pravosodni ministri držav članic v razpravi o ameriških sankcijah proti štirim sodnicam Mednarodnega kazenskega sodišča, med njimi tudi Slovenki Beti Hohler, izrazili enotno podporo sodišču. Evropski komisar Michael McGrath je napovedal, da bo Evropska komisija preučila vse možnosti za zaščito uslužbencev sodišča.

Gremo še v tujino. V četrtek je letalo družbe Air India po vzletu strmoglavilo na gosto poseljeno območje, pri čemer je umrlo med 260 in 290 ljudi. Na krovu je bilo 242 oseb, preživel je en potnik.

V okviru obsežne mednarodne operacije proti otroški pornografiji, ki jo je vodila Španija ob podpori Europola in Interpola, so policisti pridržali 20 osumljencev iz 12 držav Evrope ter Severne in Latinske Amerike.

Združene države Amerike so uvedle prepoved vstopa za državljane dvanajstih držav, med katerimi sta tudi Afganistan in Iran. Vzporedno je Iran ostro reagiral na ameriške grožnje z vojaškim posredovanjem v primeru neuspeha pogovorov o jedrskem dogovoru in napovedal morebitne napade na ameriška vojaška oporišča v regiji.

V sredo je potekal četrti vrh med Ukrajino in državami Jugovzhodne Evrope, na katerem so voditelji obsodili rusko agresijo ter znova izrazili podporo Ukrajini. Vrha se je prvič od začetka ruske invazije udeležil tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić. V Londonu so medtem potekala pogajanja med ZDA in Kitajsko, kjer naj bi strani po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa dosegle dogovor o trgovinskih odnosih, vključno z določili o carinah in redkih zemljah.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.