top of page

Tedenskih (s)pet, 4. 2. - 11. 2.

Ta teden se je dogajalo marsikaj, svetovno javnost pa je najbolj pretreslo dogajanje ob in po katastrofalnem potresu na turško-sirski meji. Vzel je več kot 20.000 življenj, številne pa je potisnil na skrajni rob preživetja.

Več o tem in o vsem drugem, kar je zaznamovalo minuli teden, pa izveš spodaj. Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo doganjane v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!


Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo zavzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).



Uničujoč potres na turško-sirski meji

Ključno: Območje na turško-sirski meji je prizadel uničujoč potres. Terjal je preko 20.000 življenj.

Podrobno: V ponedeljek so se na območju med Turčijo in Sirijo tresla tla. Katastrofalnemu potresu z magnitudo 7,8 je čez nekaj ur sledil še en z magnitudo 7,5. V potresih je umrlo preko 20.000 ljudi, od tega večina v Turčiji. Na tisoče ljudi je bilo več dni po potresu še vedno ujetih pod ruševinami. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki se je soočil s kritikami zaradi počasne dostave pomoči, je v torek v desetih najbolj prizadetih provincah na jugovzhodu Turčije za tri mesece razglasil izredne razmere. Na območja v Siriji, ki so pod nadzorom upornikov, je prva tuja pomoč prišla šele v četrtek.


Do petka so v Turčiji izpod ruševin uspeli rešiti okoli 8000 ljudi, nekatere tudi več kot 100 ur po potresu. Reševalce med drugim ovira tudi hud mraz. Pomoč na območje pošiljajo številne države in organizacije, tudi Slovenija. Vendar slišati je vedno več kritik, da pomoč prihaja prepočasi, zlasti v Sirijo, kjer je bila situacija že pred potresom kritična. Dele Sirije, ki jih je prizadel potres, je namreč pred tem pretresla desetletna vojna. Oblasti v Damasku so odobrile dostavo humanitarne pomoči v vse dele države, tudi regije pod nadzorom upornikov. Uničene ceste so predstavljale le še eno veliko oviro pri dostavi humanitarne pomoči.

Zanimivo: Svetovni program za hrano je sporočil, da za zagotovitev hrane za 874.000 ljudi, ki so bili prizadeti v potresih na jugu Turčije in severozahodu Sirije, potrebujejo 77 milijonov ameriških dolarjev. Gre za 284.000 razseljenih v Siriji in 590.000 v Turčiji, od katerih je 45.000 beguncev. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila na drugo humanitarno krizo, če preživelim zelo hitro ne bodo zagotovili hrane, bivališč, vode in zdravil.



Ob kulturnem prazniku tudi o težavah zaposlenih v kulturi

Ključno: Ob počastitvi pomena kulture in letošnjih Prešernovih nagrajencev je odmevalo tudi vprašanje o prihodnosti delavcev v kulturi.


Podrobno: V torek je v Cankarjevem domu potekala vsakoletna državna proslava pred kulturnim praznikom (8. februarjem) na kateri podeljujejo najvišja priznanja v umetnosti. Letošnja prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo sta multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič. Prejemniki nagrad Prešernovega sklada, ki jih podeljujejo za vrhunsko ustvarjalnost zadnjih treh let, pa so pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar in arhitekturni atelje Medprostor. Po koncu uradnega dela je na oder prišla še pesnica Svetlana Makarovič v spremstvu aktivista in režiserja Jaše Jenulla in pesnika Borisa A. Novaka. Prebrala je pomenljivo pesem Zla runa iz knjige Saga o Hallgerd.

Na težave zaposlenih v kulturi, predvsem prekarcev, in samega sektorja so opozorili predstavniki sindikatov Sviz, Glosa in Zasuk. O tem je govorila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je ponovila, da so si na ministrstvu že ob začetku mandata zadali, da se bodo s temi vprašanji resno spopadli. Nekatere so že začeli reševati, določene pa je, kot je povedala ministrica, treba rešiti sistemsko.


Zanimivo: Skratka, kulturni praznik je minil različnih prireditvah. Osrednja pod sloganom Bog živi vas Slovenke je bila pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, v Ljubljani so se Prešerna spomnili z recitalom, v Kranju so vabili na Prešernov smenj. Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je na gradu Brdo sprejela letošnje Prešernove nagrajence.



Reforma plačnega sistema v javnem sektorju

Ključno: Vlada je predstavila izhodišča za reformo plačnega sistema v javnem sektorju. Dodajmo še, da je premier Robert Golob v državni zbor (DZ) poslal kandidaturo Boštjana Poklukarja za ministra za notranje zadeve.


Podrobno: Glede reforme, po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik so med bistvenimi rešitvami nova plačna lestvica, s katero bi odpravili plače, nižje od minimalne, vzpostavitev plačnih stebrov ter prevetritev sistemov napredovanja in nagrajevanja. Pri tem je zanimivo na primer, da bi prvi plačni razred bil po prevedbi plačne lestvice določen v višini minimalne plače. Novo plačno lestvico bi sestavljalo 67 plačnih razredov, pri čemer bi bilo razmerje med najnižjo in najvišjo plačo ena proti sedem. Med drugim je predvidena ustanovitev plačnih stebrov, ki bi veljali za posamezne skupine javnega sektorja. Prvo poglavje so funkcionarji in direktorji, drugo poglavje bodo javni uslužbenci v širšem smislu (uradniki na ministrstvih, v neodvisnih regulatornih agencijah, policisti, vojaki ...). Tretje poglavje pa bodo javni uslužbenci v javnih zavodih (turistične organizacije, zavodi, kulturne organizacije, zdravstvo, socialno varstvo ...).


Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj ob tem meni, da je še veliko nejasnosti. Vodja druge sindikalne pogajalske skupine Jakob Počivavšek napoveduje dolgotrajna in naporna pogajanja, za oba pa je sporen predlog zamrznitve napredovanj.


Zanimivo: V ponedeljek je Golob v DZ poslal kandidaturo Poklukarja za ministra za notranje zadeve. Poklukar je to funkcijo sicer že opravljal v vladi Marjana Šarca. Kakorkoli, zdaj ga najprej čaka predstavitev pred parlamentarnim odborom, DZ pa bo po napovedih premierja Goloba o kandidatu za ministra odločal na februarski redni seji. Ob zeleni luči DZ bo Poklukar na čelu notranjega ministrstva nasledil Tatjano Bobnar, ki je s funkcije odstopila konec minulega leta. V obeh policijskih sindikatih od kandidata pričakujejo vzpostavitev kariernega sistema v policiji in pravičnejšega vrednotenja zaposlenih v njej.



V podmladku avstrijske FPÖ pozvali k ustavitvi "slovenizacije" dežele

Ključno: Koroška veja mladinske organizacije avstrijske svobodnjaške stranke (FPÖ) je pred deželnozborskimi volitvami na Koroškem pozvala k ustavitvi "slovenizacije".


Podrobno: V podmladku FPÖ so volivce v sredo pozvali, naj z glasovanjem z oblasti umaknejo socialdemokratsko stranko (SPÖ) in s tem ustavijo "slovenizacijo" dežele. Objavo sta obsodila Zveza slovenskih organizacij in glavna kandidatka zelenih Olga Voglauer.


Zanimivo: V četrtek je ministrstvo za zunanje in evropske zadeve zaradi te spletne objave na pogovor poklicalo veleposlanico Avstrije v Sloveniji Elisabeth Ellison-Kramer. Avstrijskemu zunanjemu ministrstvu pa so poslali verbalno noto ter Avstrijo pozvali k ukrepanju ter polni uresničitvi 7. člena avstrijske državne pogodbe. V petek se je veleposlanica v imenu Avstrije odločno distancirala od objave. Tudi zunanjanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser sta obsodila objavo. Slednji je dejal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi uspešno sobivanje nemško in slovensko govorečih rojakov. Kot nedopustno je objavo označila predsednica Nataša Pirc Musar in poudarila, da so pravice narodnih manjšin temeljne človekove pravice. Zaskrbljenost zaradi objave je izrazil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon.



ZDA sestrelile kitajski balon

Ključno: Prejšnjo soboto je ameriški lovec nad Atlantikom ob obali Južne Karoline sestrelil kitajski balon, ki so ga nekaj dni prej opazili nad ZDA.

Podrobno: Ameriška vlada je trdila, da gre za vohunski balon, Peking pa je vztrajal, da gre za meteorološki balon, ki je v zračni prostor ZDA vstopil zaradi višje sile. V četrtek je predstavnik ameriške vlade izjavil, da je bil ta kitajski balon opremljen za zaznavanje in zbiranje obveščevalnih signalov v okviru obsežnega, z vojsko povezanega programa zračnega nadzora, ki je bil usmerjen v več kot 40 držav. V izjavi se je skliceval na ameriške vohunske podatke.


Zanimivo: Ameriški predsednik Joe Biden je v govoru o položaju v državi pozval republikansko opozicijo v kongresu k sodelovanju za obnovo in razcvet države. Med drugim je zagotovil, da se bo zoperstavil porastu kitajskega vpliva v svetu. Dejal je tudi, da je glede Ukrajine poskrbel za enotnost zveze Nato.



Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. V začetku minulega tedna so v NSi ob napovedanih podražitvah cen vrtcev zahtevali sklic nujne seje odbora državnega zbora (DZ) za izobraževanje. Prepričani so, da so te posledica neustreznega ukrepanja vlade ob vsesplošni draginji in dviga plač pomočnic vzgojiteljic, ki da je padel na pleča staršev. Menijo, da bi stroške napovednih podražitev moral kriti državni proračun. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec ob podražitvah z marcem napoveduje uskladitev otroških dodatkov z inflacijo. S februarjem pa se povečujejo tudi pragi za socialne transferje, kar po besedah ministra prinaša lažji dostop do subvencij. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac pa je na novinarski konferenci govoril o dostopnosti in gradnji javnih najemnih stanovanj. Natančneje, pojasnil je, da je za zagotovitev dostopnih stanovanj nujno potreben robusten sistem financiranja in gradnje javnih najemnih stanovanj, ki bo predvidljiv in zmožen zgraditi 3000 stanovanj letno. V prvi fazi je cilj do konca mandata te vlade leta 2026 zgraditi okoli 5000 stanovanj, tudi s podporo iz proračunskih in javnih virov. Še letos naj bi stekla gradnja okoli 1000 stanovanj. Omenimo še, da je vlada izdala uredbo o izvajanju izredne začasne podpore kmetom ter malim in srednje velikim podjetjem, ki opravljajo dejavnosti predelave ali trženja kmetijskih proizvodov in jih je vpliv ruske invazije na Ukrajino še posebej prizadel. Za ukrep je namenjenih 12 milijonov evrov, od tega bo devet milijonov prispevala EU. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je povedala, da je zbornica na predlog skupine Mladi zdravniki Slovenije vložila kazenske ovadbe zoper deset posameznikov, ki so na družbenih omrežjih širili sovražni govor, usmerjen zoper zaposlene v zdravstvu. Zdravniške organizacije zakonodajalca tudi pozivajo k dopolnitvam dveh zakonov, med drugim zakona o javnem redu in miru, ki da naj zdravnika med izvajanjem zdravstvene obravnave obravnava smiselno enako kot uradno osebo pri uradnem poslovanju. Kakorkoli, Slovenski kriminalisti so ta teden izvedli zaključne aktivnosti v okviru večmesečne mednarodne kriminalistične preiskave s področja nezakonitih migracij. Ugotovili so, da je 52- letnik iz okolice Ptuja vodil hudodelsko združbo, ki se je ukvarjala z nezakonitimi prevozi tujcev iz Srbije do Avstrije. Oglaševala se je tudi po družbenih omrežjih. Skupno so identificirali 13 osumljencev in zoper njih vložili kazenske ovadbe. Štirje so v priporu in en v hišnem priporu. V petek je bil moški, ki je napadel direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač, pogojno obsojen na pet mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta, kot so pojasnili na tožilstvu. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pa je pri pregledu sumov nasprotja interesov Aleša Šabedra pri opravljanju nalog na različnih položajih na ministrstvu za zdravje in v javnih zdravstvenih zavodih ni ugotovila nepravilnosti. Je pa vlado opozorila na možna korupcijska tveganja pri tovrstnih imenovanjih. Presojo združljivosti funkcij je odstopila inšpektoratu za javni sektor. Tudi protesti ne počivajo. Predsedstvo sindikata poklicnega gasilstva je dokončno potrdilo, da se bodo poklicni gasilci v četrtek zbrali na protestnem shodu pred poslopjem vlade. Sindikat carinikov Slovenije pa je zamrznil za ponedeljek napovedani začetek stavke zaposlenih na finančni upravi. Stavko naj bi zamrznili do 22. aprila, saj želijo počakati na rezultat pogajanj o plačni reformi javnega sektorja, kot je pojasnil predsednik sindikata Dušan Pečnik. Omenimo še, da je zunanja ministrica Tanja Fajon v okviru obiska v Uzbekistanu s podpredsednikom tamkajšnje vlade za investicije in ekonomske odnose s tujino Žamšidom Hodajevim podpisala sporazum o gospodarskem sodelovanju med državama. V četrtek pa je nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier na predstavitvenem obisku gostil slovensko predsednico Natašo Pirc Musar. Po pogovorih sta izpostavila odlične odnose med državama in usklajenost stališč glede Ukrajine, Zahodnega Balkana, podnebnih sprememb in drugih tem. Dotaknimo se tudi športa. Na tekmah smučarskih skakalk in skakalcev v nemškem Willingenu sta drugo mesto zasedla Slovenca Ema Klinec in Anže Lanišek.



Zdaj pa v tujino. Najvišji predstavniki EU so obiskali Kijev, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je bil gost vrha EU v Bruslju, obiskal je tudi London in Pariz. Voditelji članic EU so v petek uskladili sklepe izrednega vrha, v katerih so se zavzeli za evropski odgovor pri upravljanju migracij. Pri upravljanju meja se bodo po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen osredotočili na dva pilotna projekta. Prvi bo vključeval celovit paket mobilne in fiksne infrastrukture na mejah. Na vprašanje, ali bo vključeval tudi gradnjo zidu, je odgovorila, da so na voljo nacionalna sredstva, ki jih je mogoče uporabiti za tisto, kar se članicam zdi potrebno, dvostranski prispevki in tudi evropska sredstva. Premier Robert Golob, ki je sodeloval na srečanju evropskih voditeljev z Zelenskim, je dejal, da je Slovenija glede na število prebivalcev ena največjih donatoric za Ukrajino, zato za zdaj ni napovedal dodatne pomoči tej državi. Golob je sicer še dejal, da Slovenija ne podpira financiranja ograj na zunanjih mejah EU iz evropskih sredstev. Po vrhu EU je francoski predsednik Emmanuel Macron poudaril, da tudi če bi se evropske zaveznice odločile, da Ukrajini pomagajo še z bojnimi letali, k čemur jih poziva Zelenski, teh nikakor ne bi bilo mogoče dostaviti v prihodnjih tednih. Dodal je, da sicer ničesar ne izključuje. Nemški kancler Olaf Scholz je medtem na novinarsko vprašanje o morebitni dobavi bojnih letal Ukrajini po vrhu odvrnil le, da to ni bila tema pogovorov. Bolj naklonjeni tovrstni pomoči so bili medtem voditelji Slovaške, Finske, Poljske in Nizozemske. Ob tem omenimo, da je Rusija konec minulega tedna z raketami in droni znova izvedla obsežen napad na energetsko infrastrukturo v Ukrajini. Napade je izvedla v regijah Zaporožje in Harkov, pa tudi v Kijevu, pri čemer so ukrajinske zračne sile sporočile, da so prestregle 61 od 71 izstreljenih ruskih raket. Zelenski je ruski raketni napad označil za izziv za Nato ter zavezništvo ponovno zaprosil za dodatno pomoč. Prestavimo se še v ZDA. V sredo je odbor predstavniškega doma ameriškega kongresa z zaslišanjem nekdanjih članov vodstva Twitterja sprožil preiskavo prenosnega računalnika sina predsednika ZDA Joeja Bidna Hunterja. Z njo želijo dokazati, da je Twitter cenzuriral objave o zadevi pred volitvami leta 2020. Kasneje v tednu pa je ameriška zvezna policija FBI izvedla hišno preiskavo na domu bivšega podpredsednika ZDA Mika Pencea, kjer je iskala morebitne zaupne dokumente. Preiskava je bila izvedena sporazumno, tako kot podobna nedavna preiskava pri Bidnu. Vrnimo se še malo bližje domačim krajem. Zdi se pomembno orisati, da stavk nimamo zgolj v Sloveniji. Na primer, medicinske sestre in reševalci v Angliji so začeli nov krog stavk, največjega doslej. Zahtevajo višje plače zaradi inflacije in opozarjajo na množično opuščanje poklica. Za konec gremo še malo v Ciper. V prvem krogu tamkajšnjih volitev je največ glasov osvojil nekdanji zunanji minister in neodvisni kandidat Nikos Hristodulides. Danes se bo v drugem krogu pomeril z diplomatom Andreasom Mavrojianisom, ki ga podpira levičarska stranka AKEL.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre

Comments


bottom of page