Tedenskih (s)pet, 30. 8. - 6. 9.

Big Sister
Sep 6
11 min read

Začel se je september in z njim prvi šolski dan. Za okoli 280 tisoč osnovnošolcev in srednješolcev se je začelo novo šolsko leto. Poleg tega so poslanci koalicije v zakonodajni postopek vložili predlog zakona za urejanje položaja študentov, ki zvišuje minimalno urno postavko za študentsko delo in subvencijo za prehrano ter podaljšuje rok za zaključek študija za štipendiste. Začetek novega šolskega leta v Srbiji pa poteka v znamenju spomina na 16 smrtnih žrtev tragedije v Novem Sadu in protestov zaradi odpuščanj učiteljev. Ta so se začela po več mesecih protestov pod vodstvom študentov, ki so se jim pridružili tudi dijaki. Beri naprej, da boš vedela, kaj se je dogajalo v minulem tednu. :)

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Pred 20. blejskim strateški forumom tudi forum za mlade

Ključno: Na 20. Blejskem strateškem forumu so razpravljali o prihodnosti Evrope v svetu velikih sil, vojni v Ukrajini in konfliktu v Gazi. Predsednica Nataša Pirc Musar je poudarila pomen enotnosti Evrope, ministrica Tanja Fajon pa je forum označila za najtežjega doslej.

Podrobno:V nedeljo se je ministrica za zunanje in evropske zadeve Fajon srečala z udeleženci Blejskega strateškega foruma za mlade, kjer je 49 mladih iz 26 držav razpravljalo o vrednotah kot gonilu svetovne politike. Fajon je poudarila pomen trdnih stališč in odgovarjala na vprašanja o Izraelu, Zahodnem Balkanu, Natu, Varnostnem svetu ZN ter politiki EU.

Na ponedeljkovem forumu so predsednica Pirc Musar ter predsedniki Estonije, Češke in Črne gore izpostavili, da mora Evropa za ohranitev relevantnosti v svetu delovati enotno. Strinjali so se, da je treba krepiti skupno delovanje, a so se razlikovali glede Ukrajine in Gaze. Češki predsednik Petr Pavel je opozoril na nujnost lastne evropske vojske, estonski predsednik Alar Karis je poudaril konsolidacijo, črnogorski predsednik Jakov Milatović pa je izrazil optimizem glede širitve EU.

Razpravljali so tudi o rešitvah za vojno v Ukrajini. Pirc Musar je zagovarjala odprt dialog in vključitev Evrope v pogajanja, Milatović pa je menil, da brez komuniciranja z Rusijo ne bo mogoče doseči miru. Glede Gaze sta Pavel in Karis poudarila humanitarno pomoč in rešitev dveh držav, Pirc Musar pa je opozorila na dvojna merila v odzivih.

V sredo je forum, ki je nosil naslov Pobegli svet, sklenila ministrica Fajon. Ocenila ga je kot najtežjega zaradi kriz in vojn v svetu ter poudarila ključno sporočilo - poziv voditeljem k odgovornosti, spodobnosti in spoštovanju temeljnih vrednot. Na forumu je sodelovalo več kot 2300 udeležencev iz 94 držav in 180 razpravljavcev iz 48 držav, rekordno je bilo tudi število novinarjev. Ob tej priložnosti so posebno priznanje podelili ustanovitelju BSF-ja Dimitriju Ruplu.

Nekdanji premier Janez Janša je na omrežju X kritiziral, da forum zlorablja aktualna politika, kar je Fajon označila za žalitev tujih gostov. Ob robu foruma se je srečala tudi z zunanjimi ministri Jordanije, Egipta in predstavniki Svetega sedeža ter poudarila slovensko podporo širitvi EU na Zahodni Balkan.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je izrazila razočaranje nad neenotnostjo Unije glede odziva na dogajanje v Gazi, kar po njenih besedah ogroža verodostojnost EU.

Zanimivo: Ob robu foruma so potekali propalestinski protesti, na katerih so opozorili na genocid v Gazi in Evropi očitali sokrivdo ter od voditeljev zahtevali ukrepanje.

DZ sprejel zakon o medijih

Ključno: DZ je s 48 glasovi za in 23 proti sprejel novi zakon o medijih, ki med drugim uvaja državne pomoči za medijsko panogo ter strožji nadzor nad medijskim lastništvom in koncentracijo.

Podrobno: Na izredni seji so poslanci opravili tretjo obravnavo zakona o medijih po večmesečnem zamiku in ga tudi sprejeli. Zakon prvič uvaja sheme državne pomoči za medije ter krepi pregled nad lastništvom, da bi preprečil medijsko koncentracijo, ki zmanjšuje pluralnost in uredniško avtonomijo.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je dejala, da bodo mediji po 20 letih dobili sodoben zakon, s katerim želijo krepiti neodvisnost medijev in zaščititi novinarje. Poudarila je, da osiromašeni mediji pomenijo manj družbene razprave in slabše informirane odločitve javnosti ter odločevalcev. Dodala je, da očitki opozicije o napovedanem referendumu nimajo osnove.

Koalicijske poslanske skupine Svoboda, SD in Levica so zakon podprle. Poslanka Svobode Sara Žibrat je poudarila, da so neodvisni mediji temelj demokracije v času dezinformacij in sovražnega govora, zato mora država zagotoviti stabilno financiranje. Poslanec SD Jonas Žnidaršič je dodal, da država nosi odgovornost za ustvarjanje okolja, kjer novinarji lahko svobodno opravljajo svoje delo. Poslanka Levice Tatjana Greif je izpostavila, da veljavni zakon ne sledi razvoju tehnologije, družbenih omrežij in umetne inteligence, zato bo novi zakon Slovenijo uvrstil med države z najsodobnejšo zakonodajo.

Opozicijske stranke so zakonu nasprotovale. Poslanka SDS Alenka Jeraj je opozorila na pristransko dodeljevanje državne pomoči “prijateljskim medijem” ter neučinkovitost Agencije za varstvo konkurence. Poslanka NSi Iva Dimic je izpostavila nejasnosti glede meril za razdeljevanje sredstev, sankcij in nadzora nad koncentracijo. Poslanec Anže Logar iz vrst nepovezanih poslancev je menil, da zakon o medijih sicer potrebujemo, a je pripravljen nepremišljeno in politično obarvano.

Poslanci so sprejeli dopolnilo, ki ministrstvo za kulturo zavezuje k zagotavljanju finančne podpore za digitalni prehod tiskanih in digitalnih medijev ter podaljšali rok za uveljavitev določb o oceni koncentracije. Zavrnili so dopolnilo SDS, da bi ministrstvo leto dni po uveljavitvi zakona zbralo nove podatke o izdajateljih medijev.

Zanimivo: V SDS-u se še niso odločili, ali bodo vložili zahtevo za referendum o novem zakonu. Ministrica Vrečko je izrazila prepričanje, da bi zakon tudi na referendumu prestal preizkus.

Več kot milijon podpisov za varen in dostopen splav

Ključno: Evropska komisija bo obravnavala pobudo My Voice, My Choice, ki poziva k finančni podpori EU-ja za varen in dostopen splav. Organizatorji so zbrali več kot 1,1 milijona podpisov v 19 državah članicah.

Podrobno: Evropska komisija je potrdila, da so organizatorji pobude My Voice, My Choice zbrali 1.124.513 podpisov. Prag najmanj milijon podpisnikov je bil presežen, prav tako pa je bilo doseženo zahtevano število podpisov v vsaj sedmih državah članicah, konkretno v 19. Pobuda je tako postala 12. uspešna evropska državljanska pobuda, ki jo bo komisija obravnavala.

Organizatorji so danes podpise simbolično prinesli v Bruselj. Vodja kampanje Nika Kovač je ob tem dejala, da želijo vzpostavitev finančnega mehanizma EU-ja, ki bi državam omogočil zagotavljanje splava tudi tistim, ki v svojih državah do njega nimajo dostopa.

Na komisiji so poudarili, da mora vsakršna morebitna finančna podpora spoštovati pogodbo o delovanju EU-ja, ki določa pristojnosti držav članic na področju zdravstvene politike in organizacije zdravstvene oskrbe. Pobuda ne posega v vprašanje podelitve pravice do splava na ravni EU-ja.

Evropska komisija mora do 2. marca 2026 odgovoriti na pobudo in odločiti, ali bo sprejela ukrepe ali ne. V prihodnjih tednih bodo sprejeli organizatorje na pogovor, v treh mesecih pa bo pobuda javno predstavljena tudi v Evropskem parlamentu.

Predaji podpisov se je v Bruslju pridružila tudi hrvaška pevka Severina. Opozorila je na razlike v praksi med državami članicami, posebej na Malto, kjer ženske za prekinitev nosečnosti doleti zaporna kazen do treh let. Od predsednice komisije Ursule von der Leyen pričakuje, da se bo postavila na pravo stran zgodovine.

Zanimivo: Vlada Burkina Fasa pa je sprejela zakon, ki prepoveduje istospolno usmerjenost in predvideva dve- do petletno zaporno kazen. Sprejelo ga je 71 članov prehodne vlade, zakon velja takoj.

Večina Trumpovih carin nezakonitih

Ključno: Ameriško zvezno sodišče je odločilo, da so carine, ki jih je uvedel predsednik Donald Trump, večinoma nezakonite, saj presegajo pooblastila zakona. Sodba bo začela veljati 14. oktobra, Trumpova administracija pa se lahko pritoži na vrhovno sodišče.

Podrobno: V petek je ameriško zvezno sodišče presodilo, da je večina carin predsednika Trumpa nezakonitih. Sodišče je zapisalo, da zakon, na katerega se je sklicevala administracija, predsedniku sicer podeljuje široka pooblastila za ukrepanje ob izrednih razmerah, ne pa tudi pravice za uvedbo carin ali podobnih dajatev.

Sodba je razveljavila Trumpove carine, ki jih je uvedel na tako imenovani »dan osvoboditve«, ko je skoraj vsem trgovinskim partnericam ZDA določil 10-odstotne recipročne carine. Trump se je pri tem skliceval na zakon o izrednih mednarodnih gospodarskih pooblastilih (IEEPA) iz leta 1977, ki se je doslej uporabljal predvsem za sankcije proti sovražnikom in zamrznitev premoženja. Bil je prvi predsednik, ki je ta zakon uporabil za uvedbo carin.

Sodišče je poudarilo, da so bile Trumpove carine “neomejene v obsegu, znesku in trajanju” ter da presegajo omejitve zakona. Prizivno sodišče v Washingtonu je julija že opozorilo, da IEEPA sploh ne omenja carin. V sodbi je zapisano, da obstajajo številni zakoni, ki obravnavajo uvedbo carin, a s “povsem jasnimi izrazi”, česar IEEPA ne vsebuje.

Trump je odločitev sodišča označil za pristransko. Na svojem omrežju Truth Social je zapisal, da carine ostajajo v veljavi in da so “najboljše orodje za zaščito ameriških delavcev in podjetij”. Dodal je, da bi morebitna uveljavitev sodbe “dobesedno uničila ZDA”.

Bloomberg je že prej poročal, da je administracija zaradi bojazni pred takšno odločitvijo objavila opozorila finančnega ministra Scotta Bessenta, ministra za trgovino Howarda Lutnicka in državnega sekretarja Marca Rubia, da bi razveljavitev pomenila nevarno diplomatsko zadrego. Nekdanji uradnik William Reinsch pa je za Reuters dejal, da se je vlada na odločitev pripravljala in da načrtuje utemeljitev carin z drugimi zakoni.

Sodba pomeni največji udarec Trumpovi carinski politiki doslej. Ker bo začela veljati šele 14. oktobra, ima administracija še čas za pritožbo na vrhovno sodišče.

Zanimivo: Ameriška administracija želi ministrstvo za obrambo preimenovati v ministrstvo za vojno, kar je že nakazal predsednik Trump, poroča Wall Street Journal.

Rusija, Kitajska in Ukrajina: ofenziva, napadi, diplomacija

Ključno: Ruski predsednik Vladimir Putin pravi, da je pripravljen na srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Moskvi, Kijev to označuje za nesprejemljivo. EU pa napoveduje nadaljnji pritisk na rusko premoženje in varnostna jamstva Kijevu.

Podrobno: V novih ruskih napadih so eksplozije odjeknile v devetih ukrajinskih oblastih, med drugim v Kijevu, Lvovu in Volinski oblasti. Ukrajinske sile poročajo, da so sestrelile 430 od 502 letalnikov in 21 od 24 raket, Poljska pa je zaradi varnosti aktivirala lastna in zavezniška letala. V Kirovgradski oblasti so bili ranjeni štirje železničarji, v mestu Znamianka pet ljudi, poškodovanih je bilo 28 domov, v Černigovski oblasti je brez elektrike ostalo 30.000 ljudi. Rusija trdi, da je v zaledju prestregla 105 ukrajinskih letalnikov. V ločenem napadu na vzhodu je bilo v Kostjantinivki ubitih devet ljudi.

Putin je ob koncu obiska na Kitajskem sporočil, da je pripravljen na srečanje z Zelenskim, če bi ukrajinski predsednik prišel v Moskvo in bi bili možni oprijemljivi rezultati. Kot pogoj za napredek je navedel odpravo vojnega stanja v Ukrajini, izvedbo volitev in referendum o ozemeljskih vprašanjih; dodal je, da sporazum ne sme ogroziti varnosti Rusije. Kijev je predlog označil za nesprejemljiv in poudaril, da je sedem držav pripravljeno gostiti srečanje voditeljev.

Zelenski je med obiskom evropskih zaveznic pozval k okrepitvi pritiska na Moskvo in k dodatni zračni obrambi. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da je Evropa pripravljena ponuditi varnostna jamstva Ukrajini po podpisu mirovnega sporazuma; podrobnosti ostajajo zaupne. V Parizu se bo v četrtek zbral krog približno 30 držav t. i. koalicije voljnih, pogovore bosta vodila Macron in britanski premier Keir Starmer, pričakujejo se tudi Zelenski, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, generalni sekretar Nata Mark Rutte ter nemški kancler Friedrich Merz, naknadno pa še pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Trump je dejal, da bi ZDA lahko podprle evropski mirovni načrt, vendar ne bi razporedile ameriških vojakov v Ukrajino.

Prva evropska diplomatka Kaja Kallas je po zasedanju zunanjih ministrov EU v Københavnu poudarila, da Rusiji zamrznjeno premoženje ne bo na voljo, dokler ne poravna škode v Ukrajini. Iz Bruslja so sporočili tudi, da je bilo letalo s predsednico Evropske komisije von der Leyen na poti v Bolgarijo tarča namernega motenja signala GPS; za incident obtožujejo Rusijo. Ukrajina je medtem aretirala osumljenca za sobotni umor poslanca in nekdanjega predsednika parlamenta Andrija Parubija v Lvovu; policija sumi rusko vpletenost.

Na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje v Tjandžinu je kitajski predsednik Ši Džinping kritiziral “tiransko ravnanje” v svetovnem redu in pozval k nasprotovanju miselnosti hladne vojne, ruski predsednik Putin pa je za vojno v Ukrajini okrivil Zahod. Putin in Ši sta poudarila, da so odnosi med državama na najvišji ravni doslej, podpisala sta okoli 20 sporazumov s področij energetike, letalstva, umetne inteligence in kmetijstva, dogovorili pa so se tudi o gradnji plinovoda Moč Sibirije 2. Načelnik ruskega generalštaba Valerij Gerasimov je napovedal jesensko ofenzivo in trdil, da Rusija nadzoruje skoraj celotno Lugansko ter približno 80 odstotkov Doneške oblasti; Kijev te ocene zavrača in poroča o napadih na Krimu.

Kallas je prisotnost ruskega in severnokorejskega voditelja na vojaški paradi v Pekingu označila za del gradnje protizahodnega “novega svetovnega reda” in neposreden izziv mednarodnemu redu.

Zanimivo: Putin je dejal, da Rusija nikoli ni nasprotovala članstvu Ukrajine v Evropski uniji, hkrati pa je poudaril, da je članstvo v Natu “druga tema”. Ob obisku v Pekingu se je srečal tudi s Šijem, severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom in slovaškim premierjem Robertom Ficom.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. V Novigradu je več Slovencev ostalo brez že plačanih počitniških hišic, potem ko je zaradi lastniškega spora med dvema podjetjema tamkajšnje apartmajsko naselje ostalo zaprto. Že lani ga je zaprla gradbena, letos pa še turistična inšpekcija, posledice pa so zdaj občutili najemniki iz Slovenije.

Na vladnem spletišču je bil objavljen nov razpis za generalnega direktorja policije. Kandidati se lahko prijavijo do 8. septembra, med njimi pa bo znova tudi aktualni vršilec dolžnosti Damjan Petrič, ki je že julija napovedal svojo kandidaturo. Medtem je UKC Ljubljana predstavil najsodobnejšo napravo za zdravljenje kompleksnih motenj srčnega ritma, ki omogoča fleksibilen način zdravljenja ne glede na vrsto diagnosticirane motnje.

Močni nalivi so zajeli slovensko primorje in povzročili poplave na obalnih cestah, največ težav pa je bilo v piranski občini, kjer je poplavljala Dragonja. Hkrati so študije francoskega EDF in ameriškega Westinghousa pokazale, da bi na lokaciji v Krškem lahko postavili standardna reaktorja, vendar z določenimi prilagoditvami zaradi potresne, poplavne in okoljske varnosti.

Slovenija je napovedala, da bo v prihodnjih štirih letih za delovanje Agencije ZN-a za palestinske begunce (UNRWA) namenila štiri milijone evrov, njen vodja Philippe Lazzarini pa je opozoril, da je prihodnost agencije zaradi finančnih težav negotova.

Evropski parlament je objavil izsledke javnomnenjske raziskave Eurobarometer, po kateri državljani EU-ja kot prednostno vprašanje vidijo naraščajoče cene, Slovenci pa večji poudarek namenjajo prehranski varnosti in kmetijstvu. Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je sporočila, da so pristojni organi zavrgli kazensko ovadbo, ki jo je opozicija vložila zoper njo, pri čemer je takšen razplet pričakovala. V NSi-ju medtem ne vidijo razloga za opravičilo.

Gremo še v tujino. V Jemnu so hutijevski uporniki potrdili, da je bil v četrtek v izraelskih zračnih napadih ubit njihov premier Ahmed Ghaleb Naser al Rahavi skupaj z več visokimi uradniki in političnimi predstavniki. Po poročanju Združenih narodov so hutijevci nato izvedli obsežne racije, v katerih so pridržali najmanj enajst članov osebja ZN. Uporniki teh poročil uradno še niso komentirali, a so že večkrat v preteklosti pridržali mednarodne humanitarne delavce.

V Gazi so se spopadi še zaostrili. Izraelska vojska je okrepila napade na predmestja mesta Gaza, pri čemer je bilo ubitih najmanj 50 Palestincev, tudi ljudje, ki so čakali na humanitarno pomoč. Med ubitimi je tudi tiskovni predstavnik oboroženega krila Hamasa Abu Ubajda. Varnostni kabinet premierja Benjamina Netanjahuja se je danes sestal, da bi razpravljal o načrtu za popolno zavzetje mesta. Rdeči križ je ob tem opozoril, da bi bila med množično evakuacijo nemogoča zagotovitev varnosti ljudi. Združene države Amerike pa so napovedale, da bodo približno 80 palestinskim predstavnikom zavrnile vizume za udeležbo na Generalni skupščini ZN. Mednarodno združenje strokovnjakov za genocid je sprejelo resolucijo, da so izpolnjena pravna merila za ugotovitev, da Izrael v Gazi izvaja genocid.

Avstralija se sooča s protesti proti priseljevanju, na katerih se je zbralo več tisoč ljudi. Vlada je shode ostro obsodila, jih označila za širjenje sovraštva in obtožila povezav z neonacističnimi skupinami. V Mehiki je v soboto prav tako protestiralo na tisoče ljudi, ki so opozarjali na več kot 130.000 pogrešanih v državi, večinoma žrtev vojne proti mamilom, ter od oblasti zahtevali odločnejše ukrepanje.

V Franciji je skrajno desni Nacionalni zbor pozval predsednika Emmanuela Macrona, naj razpusti parlament in razpiše predčasne volitve, potem ko pogovori s premierjem Francoisom Bayroujem o proračunu niso prinesli napredka. Podjetje OpenAI je napovedalo uvedbo starševskega nadzora za ChatGPT zaradi skrbi o vplivu umetne inteligence na duševno zdravje mladih. V ZDA je predsednik Donald Trump afero z dosjeji Jeffreyja Epsteina označil za demokratsko prevaro, namenjeno preusmerjanju pozornosti, Epsteinove žrtve pa so zatrdile, da ne bodo odnehale v boju za pravico.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.