Tedenskih (s)pet, 26. 7. - 2. 8.

Big Sister
Aug 2
9 min read

Si slišala, da je Tadej Pogačar še četrtič zmagal na najprestižnejši tritedenski kolesarski dirki po Franciji? No, dogajalo pa se je še veliko drugega. Če te zanima, kaj, beri naprej!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Slovenija prepovedala trgovino z orožjem z Izraelom

Ključno: Vlada je prepovedala trgovanje z vojaškim orožjem in opremo iz Izraela ter napovedala nadaljnje ukrepe.

Podrobno: Vlada je v četrtek sprejela odločitev o popolni prepovedi uvoza, izvoza in tranzita vojaškega orožja in opreme iz Izraela in vanj. Premier Robert Golob je poudaril, da je Slovenija prva evropska država, ki je uvedla takšen ukrep, pri čemer je napovedal dodatne nacionalne ukrepe proti izraelski vladi, katere ravnanje v Gazi označujejo kot resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava.

Ministrstvu za obrambo je vlada naložila, naj dosledno nadzira promet z orožjem za Izrael, ministrstvu za infrastrukturo pa preverbo protokolov vseh deležnikov pri tranzitu vojaške opreme ter ažurno obveščanje resorjev na podlagi informacij Luke Koper in Slovenskih železnic.

Zunanje ministrstvo je medtem okrepilo diplomatski pritisk. Na pogovor so poklicali izraelsko veleposlanico v Sloveniji in ji prenesli protest zaradi humanitarne katastrofe v Gazi, ki jo povzroča omejevanje dostopa do nujne pomoči. Izrael so pozvali, naj nemudoma preneha s pobijanjem in stradanjem civilistov.

Odločitev vlade so pozdravili v koalicijskih strankah Svoboda in Levica. Slednja poleg sprejete prepovedi poziva še k dodatnim ukrepom. V opozicijski NSi so izrazili mnenje, da bi morala Slovenija ukrepati usklajeno z EU, vodja SDS Janez Janša pa je skupaj z NSi opozoril na možne negativne posledice za državo.

Ministrstvo za obrambo je pojasnilo, da kljub prepovedi obstaja izjema za opremo, ki je ključna za odpornost in varnost Slovenije. Mednje spadajo informacijska sredstva in sredstva za kibernetsko obrambo.

Zanimivo: Na konferenci ZN o rešitvi dveh držav, ki sta jo gostili Francija in Savdska Arabija, Izrael in ZDA nista sodelovali. Končni dokument predvideva povojno ureditev Gaze brez Hamasa in z začasno mednarodno stabilizacijsko misijo pod pokroviteljstvom ZN. Generalni sekretar Antonio Guterres je opozoril, da je rešitev dveh držav danes bolj oddaljena kot kdajkoli prej.

Racija na antifašističnem taboru

Ključno: Obsežna policijska racija na antifašističnem taboru na avstrijskem Koroškem je zarezala v odnose med Slovenijo in Avstrijo.

Podrobno: V nedeljo je avstrijska policija izvedla obsežno racijo na antifašističnem taboru, ki ga je pri muzeju narodnoosvobodilnega odpora Peršman v Železni Kapli organiziral Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju. Muzej Peršman je posvečen narodnoosvobodilnemu odporu koroških Slovencev. Posredovali so tudi pripadniki posebnih enot, helikopter, droni in enota s službenimi psi. Tri udeležence so začasno pridržali, organizatorji pa so racijo označili kot nedopustno, saj se je odvila na spominskem kraju. Kritični so bili tudi avstrijski Zeleni.

V ponedeljek je slovenska vlada izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem in pričakovanje, da bodo avstrijski organi preiskali primer in podali verodostojna pojasnila. Zunanje ministrstvo je na pogovor poklicalo avstrijskega veleposlanika, dan pozneje pa vložilo diplomatsko noto.

V torek je zunanja ministrica Tanja Fajon v pogovoru z deželnim glavarjem Koroške Petrom Kaiserjem izrazila protest. Avstrijsko notranje ministrstvo je napovedalo oblikovanje posebne skupine za preučitev primera. Odvetnik Rudi Vouk iz Celovca je vložil kazensko ovadbo zoper avstrijsko policijo. Kritične odzive so podale tudi številne organizacije, med njimi Društvo slovenskih pisateljev in zamejske organizacije.

V sredo sta se o incidentu po telefonu pogovarjala predsednica republike Nataša Pirc Musar in avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen. Pozvala sta k umiritvi strasti in pozdravila pripravljenost za preiskavo. K razjasnitvi je pozval tudi avstrijski kancler Christian Stocker, Kaiser pa je napovedal notranjo preiskavo na ravni policije.

Zanimivo: V četrtek je pred avstrijskim notranjim ministrstvom v Dunaju protestiralo okoli 500 ljudi, v petek pa se je podobnega protesta pred deželno vlado v Celovcu udeležilo več sto protestnikov. Zahtevali so razjasnitev dogodka, disciplinske ukrepe in opravičilo. Slovenski veleposlanik v Avstriji Aleksander Geržina je racijo ostro obsodil in pozval k temeljiti preiskavi.

EU in ZDA dosegli trgovinski dogovor, višje carine za številne države

Ključno: Evropska unija in ZDA sta po večmesečnih pogajanjih sklenili trgovinski dogovor, ki predvideva 15-odstotne carine na večino evropskega blaga. Hkrati so ZDA zvišale carine za druge države, vključno s Kanado, Indijo in Brazilijo.

Podrobno: Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ameriški predsednik Donald Trump sta v Glasgowu dosegla nov trgovinski dogovor med EU in ZDA. Dogovor določa 15-odstotne carine na večino blaga, izvoženega iz Evropske unije v ZDA, med drugim tudi na avtomobile in farmacevtske izdelke. Za nekatere strateške proizvode bodo carine ostale na ničelni ravni.

Dogovor je bil sklenjen le nekaj dni pred podpisom izvršnega ukaza, s katerim je Trump zvišal carine za 68 držav, tudi za EU. Sprva naj bi nove splošne carinske stopnje, višje od dosedanjih 10 odstotkov, začele veljati 1. avgusta, vendar so datum preložili na 7. avgust zaradi organizacijskih priprav v Trumpovi administraciji. Posebno zvišanje je doletelo Kanado, za katero je Trump uvedel 35-odstotne carine na blago, ki ni vključeno v severnoameriški prostotrgovinski sporazum, in to že z začetkom tega petka.

ZDA so zvišale carine tudi za druge države. Uvoz iz Indije se bo podražil za 25 odstotkov, zaradi tamkajšnjega vojaškega sodelovanja z Rusijo, iz Brazilije pa celo za 50 odstotkov. Enake, 50-odstotne carine, so uvedene tudi na uvoz polizdelkov iz bakra, kar je Trumpova vlada utemeljila z nacionalno varnostjo.

Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je ob sklenitvi dogovora poudaril, da bodo evropski izvozniki kljub 15-odstotnim carinam v bolj konkurenčnem položaju. Reakcije po svetu pa so mešane: Kanada je izrazila razočaranje, Švica pa je napovedala nadaljnja pogajanja. Na evropskih borzah so se v luči novih carinskih ukrepov ZDA tečaji delnic znižali.

Vzporedno s tem je v petek v veljavo stopil tudi nov sporazum med EU in Kanado o poenostavitvi trgovinskega sodelovanja, ki bo olajšal carinske postopke in prispeval k hitrejši obdelavi pošiljk.

Zanimivo: Kanadski premier Mark Carney je napovedal, da bo Kanada priznala Palestino septembra na zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku. Trump je v odzivu zapisal, da bo zaradi te odločitve trgovinski dogovor med ZDA in Kanado zelo otežen.

Po zgodovinskem potresu ob Kamčatki sledil izbruh vulkana

Ključno: Ob ruski obali pod Beringovim morjem je udaril eden najmočnejših potresov v zadnjih 14 letih. Povzročil je cunamije, evakuacije in izbruh vulkana, a ni zahteval smrtnih žrtev.

Podrobno: V sredo ob polnoči po srednjeevropskem času je močan potres z magnitudo 8,8 stresel območje pod Beringovim morjem, 136 kilometrov jugovzhodno od Kamčatke. Epicenter je bil na globini 20 kilometrov. Po podatkih ameriškega geološkega zavoda (USGS) je bil to najmočnejši potres na svetu po katastrofi v Fukušimi leta 2011 ter najmočnejši na Kamčatki po letu 1952. Gre za šesti najmočnejši potres od začetka sodobnih meritev.

Tresenje, ki je trajalo vsaj tri minute, je prebivalce Petropavlovsk-Kamčatskega pregnalo na ulice. Poročali so o izpadih elektrike in telefonskih omrežij, na Sahalinu so evakuirali obalna območja. Na Kurilskih otokih je bilo razglašeno izredno stanje, valovi so poškodovali objekte in povzročili poplave. Nekaj ljudi je bilo poškodovanih med evakuacijo. Smrtnih žrtev ni bilo. Na delih Kamčatke so opazili cunami, valovi so ponekod presegali višino petih metrov.

Po potresu je na Kamčatki začel izbruhavati vulkan Ključevski. Bruhal je lavo in pepel do šest kilometrov visoko, vendar izbruh za prebivalstvo ne predstavlja nevarnosti. Aktivnost so zaznali tudi na ognjeniku Avačinski.

Opozorila pred cunamiji so bila izdana v številnih državah Tihega oceana. Na Japonskem so obalo dosegli do 1,3 metra visoki valovi, oblasti so pozvale 1,9 milijona ljudi k evakuaciji. Ena oseba je med umikom umrla, ko je vozilo zapeljalo s klifa. V ZDA so opozorili na nevarnost za Havaje, kjer so izmerili 1,7-metrske valove. Obalna straža je evakuirala pristanišča, letalski promet je bil preusmerjen. Po umiritvi razmer so opozorila večinoma preklicali, prebivalcem so dovolili varno vrnitev. V Francoski Polineziji, Samoi in na Galapaških otokih so opozorila ostala v veljavi dlje, a je bila nevarnost manjša od pričakovanj. Enako je veljalo za dele Srednje in Južne Amerike.

Zanimivo: Po podatkih Ruske akademije znanosti je bil to najmočnejši potres na Kamčatki v več kot 70 letih. Vulkan Ključevski, ki je po višini najvišji aktivni ognjenik v Evraziji, je od leta 2000 izbruhnil že vsaj 18-krat.

Trump ukazal premik dveh jedrskih podmornic

Ključno: Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal premik dveh jedrskih podmornic v bližino Rusije zaradi izjav Dmitrija Medvedjeva. Obe strani si izmenjujeta ostre besede, Trump pa za vojno v Ukrajini krivi svojega predhodnika Bidna.

Podrobno: Trump je v petek na družbenih omrežjih sporočil, da je ukazal premestitev dveh jedrskih podmornic v "ustrezne regije", potem ko je nekdanji ruski predsednik in trenutni namestnik vodje sveta za nacionalno varnost Medvedjev izrekel izjave, ki jih je Trump označil za "zelo provokativne". Dejal je, da je bila odločitev sprejeta "za vsak slučaj", in opozoril, da so lahko besede zelo pomembne in lahko povzročijo nezaželene posledice.

Napetosti med obema politikoma so se zaostrile potem, ko je Trump v torek ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu postavil 10-dnevni rok za sklenitev premirja z Ukrajino. V nasprotnem primeru je zagrozil s carinami in sankcijami proti Rusiji in njenim trgovinskim partnerjem. Moskva je ob tem ostala nepopustljiva in ni pokazala nobene pripravljenosti, da bi sprejela pogoje za mir, ki jih zagovarja Ukrajina.

V odgovor na Trumpovo grožnjo je Medvedjev v ponedeljek Trumpa obtožil igranja "igre ultimatov" in poudaril, da vsak nov ultimat pomeni korak proti vojni, ne z Ukrajino, temveč z lastno državo. Opozoril je tudi, da Rusija ni primerljiva z državami, kot sta Izrael ali Iran.

Trump je v četrtek Medvedjeva označil za "neuspešnega nekdanjega predsednika", ki misli, da je še vedno na položaju, in ga posvaril, naj pazi na svoje besede, saj da se giblje na "nevarnem območju". Dodal je, da ga ne zanimajo trgovinske vezi med Indijo in Rusijo ter da lahko "svoji mrtvi gospodarstvi potopita skupaj".

Na te besede je Medvedjev v petek odgovoril prek omrežja Telegram in zapisal, da če Trumpove reakcije na njegove izjave vzbujajo toliko nervoze, to pomeni, da ima Rusija prav in da bo nadaljevala po začrtani poti. Ob tem je znova uporabil frazo "mrtva roka", kar so nekateri analitiki razumeli kot sklicevanje na sovjetski avtomatizirani sistem jedrskega povračila.

Zanimivo: Združene države so v četrtek sporočile, da bodo ukinile izdajo vizumov uradnikom Palestinske uprave in članom Palestinske osvobodilne organizacije, obtožene podpore terorizmu in prizadevanj za internacionalizacijo spora z Izraelom.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Na gospodarskem ministrstvu so komentirali nedavno sklenjeni trgovinski dogovor med predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ocenili so, da sta za Slovenijo ključni predvsem predvidljivost in stabilnost, podrobnosti sporazuma pa še preučujejo. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je ob tem opozorila, da uradni podatki o vsebini dogovora še niso znani, a poudarila, da slovenski izvoz v ZDA že kaže znake ohlajanja.

Na mednarodnem prizorišču je Slovenija nadaljevala z aktivno zunanjo politiko glede Bližnjega vzhoda. Zunanja ministrica Tanja Fajon je na konferenci Generalne skupščine Združenih narodov, posvečeni rešitvi dveh držav, ki sta jo organizirali Francija in Savdska Arabija, pozvala članice ZN k priznanju Palestine. Ocenila je, da je to edina pot do rešitve konflikta med Izraelom in Palestino. Spomnila je, da je Slovenija Palestino priznala že junija 2024, napovedala pa je tudi obisk palestinske zunanje ministrice jeseni letos, ko naj bi državi podpisali memorandum o sodelovanju. V Slovenijo je povabljen tudi palestinski premier Mohamed Mustafa.

Ministrica Fajon se je ob robu konference srečala z generalnim sekretarjem ZN Antoniom Guterresem, ki je Slovenijo označil za "herojko Evrope", so sporočili z zunanjega ministrstva. Fajon je obenem izrazila podporo Združenemu kraljestvu, ki je napovedalo priznanje Palestine v septembru, če Izrael ne sprejme konkretnih ukrepov za izboljšanje razmer v Gazi in se ne zaveže rešitvi dveh držav.

Slovenski premier Robert Golob je pozdravil jasno stališče Evropske komisije, da Izrael krši človekove pravice Palestincev. Izrazil je pričakovanje, da bodo države članice EU s kvalificirano večino potrdile predlog Komisije o delni prekinitvi sodelovanja Izraela v raziskovalnem programu Obzorje Evropa. Kljub podpori Komisije pa predlog med članicami ni dobil zadostne podpore in tako ni bil sprejet.

Gremo še v tujino. V Bosni in Hercegovini je prizivno sodišče pravnomočno potrdilo obsodbo predsednika Republike Srbske Milorada Dodika zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti. Dodik je obsojen na eno leto zapora in mu je za šest let prepovedano opravljanje vseh javnih funkcij, ki vključujejo porabo javnih sredstev. Sodba pomeni tudi konec njegovega predsedniškega mandata. Dodik je odločitev označil za politično motivirano in pozval rojake, naj ga kljub vsemu podprejo. V Bruslju so opozorili, da je sodba zavezujoča, medtem ko so na Madžarskem in v ruskem veleposlaništvu v BiH obsodbo zavrnili kot politični manever.

V Srbiji je v Novem Pazarju prišlo do nasilnega izgona študentov iz univerzitetnega objekta, ki so ga zasedali od januarja. Vdor zamaskiranih oseb ob pomoči policije je sprožil množične proteste in nova zasedanja, študenti so se namreč kmalu vrnili v objekt. Solidarnost s kolegi z juga Srbije so izrazili tudi študenti v Beogradu in drugih mestih, kjer so postavljene dodatne blokade.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.