Tedenskih (s)pet, 26. 6. - 2. 7.

Kljub temu, da smo že vsi utrujeni in bi najraje šli na plažo, zaplavali, prijeli kakšno dobro knjigo v roke, se ful dogaja. Zato odloži knjigo in si vzemi tri minutke za pregled najbolj vročih novičk minulega tedna. Najprej se sprašujemo, kdo bo novi predsednik države, nato preverjamo dva primera spolnih zlorab mladoletnih ljudi - obsojena sta bila namreč Ghislaine Maxwell (ljubimka in sodelavka Jeffreyja Epsteina) ter R. Kelly (ameriški pevec). Potem se podajamo v mednarodne vode s spremembami obnovljivih virov energije in s ključnimi poudarki zasedanja zveze Nato, zaključujemo pa z notranjepolitičnimi drobtinicami. Aja, pa omg ... Ful je vroče ... Ampak to itak že veš. ;)


Obljubimo, da ti vse to rata prebrat v par minutkah, če se ti pod poletnim soncem enostavno ne ljubi (in če je koktejl že malo prijel) pa v največ dveh minutkah.

Vir: Pexels
Kdo bo novi predsednik države?

Ključno: Začenja se tekma za predsedniški položaj (volitve bodo potekale oktobra). Do zdaj so se v tekmo za predsedniški stolček uradno podali Nataša Pirc Musar, Marta Kos, Nina Krajnik, Gregor Bezenšek in Vladimir Prebilič.


Podrobno: Pirc Musar je odvetnica, nekdanja informacijska pooblaščenka, novinarka in voditeljica. Kos je podpredsednica Gibanja Svoboda. Delovala je kot novinarka športnega uredništva RTV in dopisnica RTV iz Nemčije ter kot dopisnica Deutsche Welle, nekaj let pa je bila tudi podpredsednica Gospodarske zbornice Slovenije. Bila je tudi tiskovna predstavnica vlade nekdanjega predsednika Janeza Drnovška. Krajnik je lacanovska psihoanalitičarka in filozofinja ter prevajalka. Prebilič je obramboslovec in izredni profesor, ki opravlja tudi funkcijo nepoklicnega župana v Kočevju. Med letoma 2006 in 2008 je bil osebni svetovalec takratnega predsednika SD Boruta Pahorja za področje notranjih zadev, med letoma 2008 in 2011 pa je bil svetovalec predsednika republike Danila Türka za področje domoljubja in veteranskih organizacij. Bezenšek ml. (z umetniškim imenom SoulGreg Artist) pa je glasbenik.


Zanimivo: Izgleda, da bodo predsedniške volitve pestre - na srce ti pa polagamo, da si malo pogledaš, kdo so ti kandidati in kaj napovedujejo. Kandidatov bo še več. Za začetek prilagamo zanimivo soočenje:


Maxwell obsojena na 20 let, R. Kelly pa na 30 let zapora zaradi spolnih zlorab

Ključno: Ghislaine Maxwell, nekdanja sodelavka in ljubimka pokojnega milijarderja Jeffreyja Epsteina, je bila v torek obsojena na 20 let zapora. Sodelovala je namreč pri Epsteinovih spolnih zlorabah mladoletnic. Na 30 let zaporne kazni zaradi zvodništva, spolnih zlorab in izkoriščanja mladoletnih ljudi pa je bil obsojen ameriški pevec R. Kelly.


Podrobno: Jeffrey Epstein je več kot deset let zlorabljal dekleta, tudi mladoletnice. Pogosto mu jih je privedla Maxwell, pa sama je pogosto sodelovala v spolnih orgijah. Pred izrekom kazni je prvič doslej izrazila nekaj malega obžalovanja za svoja dejanja. Prisotnim žrtvam spolnih zlorab je povedala, da ji je žal za bolečino, ki so jo pretrpele. Tožilci so sicer želeli do 55 let zapora zanjo, odvetniki do pet let, sodnica pa se je nazadnje odločila za 20 let zapora. Plačati bo morala tudi 750.000 dolarjev.


Sodišče je že septembra lani odločilo, da je pevec kriv sodelovanja in vodenja organizirane kriminalne združbe in podkupovanja uradnih oseb ter spolnih zlorab in izkoriščanja mladoletnih ljudi. To je počel med njegovim 30-letnim udejstvovanjem v glasbeni industriji. Tožilstvo je zanj zahtevalo najmanj 25 let zaporne kazni, njegovi odvetniki so predlagali od deset do največ 17 let, sodnica pa se je na koncu odločila za 30 let zapora. Veliko obtožb je bilo razkritih v dokumentarnem filmu "Surviving R. Kelly" leta 2019.


Zanimivo: Epstein je začel v 90. letih prejšnjega stoletja spolno zlorabljati mladoletnice, nekatere stare 14 let, in štiri žrtve so bile priče na sojenju Maxwell. Med žrtvami R. Kellyja pa naj bi bila tudi pokojna pevka Aaliyah - z njo se je leta 1994 poročil, stara je bila 15 let. Priporočamo v ogled:



Države EU z novimi cilji na področju obnovljivih virov energije

Ključno: Okoljski ministri EU so v okviru Sveta EU za energetiko podprli dogovor o ambicioznejših ciljih na področju zelene energije in energetske učinkovitosti.


Podrobno: Zakonodaja med drugim predvideva dvig deleža obnovljivih virov energije z 32 na 40 odstotkov do leta 2030. Potrditi jo mora še Evropski parlament. Sprejeli so tudi nekatere cilje za posamična področja, na primer na področju transporta. Dogovor med drugim predvideva tudi, da bodo do leta 2030 zmanjšale končno porabo energije (energija, ki jo porabijo končni uporabniki) za 36 odstotkov. Zavezali so se tudi, za 39-odstotno zmanjšanje porabe primarne energije (vključuje tudi energijo, ki se uporablja za njeno proizvodnjo in oskrbo). Proizvodnja energije in njena uporaba predstavljata kar 75 odstotkov vseh emisij EU-ja. Slovenija je postala upravičenka do sredstev sklada za modernizacijo, predvidoma v višini 300 milijonov evrov. Kakorkoli, najbolj odmeven je bil verjetno dogovor o prepovedi prodaje novih vozil z motorji na notranje izgorevanje v EU po letu 2035.


Zanimivo: Cilj svežnja "Pripravljeni na 55" je doseči 55-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 glede na leto 1990, do leta 2050 pa nevtralnost emisij toplogrednih plinov. Aja, pa Češka prevzema predsedovanje Svetu EU.


Nato: Rusija je največja grožnja varnosti zaveznic

Ključno: Na zasedanju zveze Nato so Rusijo označili za največjo in neposredno grožnjo varnosti zaveznic, podprli pa so nadaljnjo podporo Ukrajini. Finsko in Švedsko so povabili v zavezništvo.


Podrobno: Že pred tridnevnim vrhu Nata v Madridu je Turčija umaknila nasprotovanje članstvu Finske in Švedske. Obe državi sta se namreč zavezali k zatiranju aktivnosti Kurdske delavske stranke (PKK), ki jo ima Turčija za teroristično skupino. Predsednik ZDA Joe Biden je napovedal, da bodo ZDA Ukrajini namenile dodatno vojaško pomoč v vrednosti 800 milijonov ameriških dolarjev. V zvezi z Slovenijo je verjetno najbolj pomembno omeniti, da je premier Robert Golob napovedal, da bo vlada konkreten načrt o izpolnjevanju Natovih zavez glede proračunskih izdatkov za obrambo pripravila v šestih mesecih. Mejo dveh odstotkov BDP naj bi dosegla leta 2030, vendar premier meni, da bi časovnico bilo treba pospešiti. Golob je dejal tudi, da si Slovenija želi čimprejšnjega vstopa Hrvaške v schengensko območje, vendar hkrati meni, da je treba razrešiti številne dileme.

Zanimivo: Kitajski je šel v nos Natov nov strateški načrt, ki opozarja na grožnjo Kitajske. Kitajske oblasti so ga označile za nesmiselnega. Menijo, da ravno Nato predstavlja sistemski izziv svetovnemu miru in stabilnosti. O okrepitvi sankcij proti Rusiji pa so se pogovarjali na vrhu držav G7.

Vir: Pexels
Vroče poletne dni pospremile napetosti v notranji politiki

Ključno: Notranjepolitično dogajanje je bilo pestro, med drugim je SDS vložila podpise za začetek postopkov za razpis referenduma o spremembah zakona o vladi, državni zbor pa je sprejel novelo zakona o nalezljivih boleznih, z njo pa je odpravljena neustavnost odlokov iz leta 2020.


Podrobno: SDS se zdi problematično povečanje števila ministrstev in posledično višje stroške, koalicija pa je komentirala, da gre za nagajanje. Rok za zbiranje podpisov bo predvidoma začel teči 1. 9., potrebnih pa jih bo vsaj 40.000. Kakorkoli, ustavno sodišče je ugotovilo, da so bili vladni odloki iz leta 2020 v neskladju z ustavo. Ugotovitev se nanaša na odloke, ki so zaradi obvladovanja epidemije covida-19 v zaprtih javnih prostorih zapovedovali uporabo zaščitne maske in razkuževanje rok. Vlada jih je uvedla brez zakonske podlage. Zatem je državni zbor (DZ) sprejel novelo zakona o nalezljivih boleznih. Z novelo je odpravljena ugotovljena neustavnost, uvaja pa tudi institut parlamentarnega nadzora vladnih ukrepov za obvladovanje epidemije.


Zanimivo: DZ je odredil parlamentarno preiskavo o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nezakonitega financiranja kampanje strank za zadnje volitve v DZ. Preiskovali bodo financiranje, ki naj bi potekalo preko delovanja izdajateljev medijev v lasti ali delni lasti oz. z vplivom političnih strank, članov organov strank in izdajateljev medijev v lasti subjektov iz tujine.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre