Skoraj je že oktober in tako bodo tudi študentje kmalu znova sedli v klopi predavalnic! Se veseliš ali se tesno držiš zadnjih dni svobode? No, v vsakem primeru smo zate pripravile novih Tedenskih (s)pet! Če te zanimalo, kaj se je dogajalo v minulem tednu, beri naprej!
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah (ok, tokrat bo morda vzelo malo več časa - ker pokrivamo dva tedna). Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Dosežen dogovor o plačni reformi z javnim sektorjem
Ključno: Vlada je s predstavniki več kot 30 sindikatov javnega sektorja dosegla dogovor o plačni reformi.
Podrobno: Vlada in sindikati javnega sektorja so po dolgotrajnih pogajanjih podpisali dokument o usklajenosti novega plačnega zakona, s katerim bodo določili temeljna pravila na področju plač od 1. januarja 2025. Predlog zakona, ki predstavlja podlago za največjo prenovo plačnega sistema v javnem sektorju v zadnjih 15 letih, določa novo plačno lestvico, ki med najnižjim in najvišjim plačnim razredom predvideva razmerje 1:7. Reforma bo težka 1,4 milijarde evrov. Zvišanja plač bodo različna in se bodo uveljavila postopoma, od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028. Pred tem je treba uskladiti še kolektivne pogodbe in končni krovni dogovor, rok je 8. november. Vlada je predlog novega plačnega zakona za javni sektor potrdila dan kasneje.
Zanimivo: Poleg tega je vlada v četrtek sprejela predlog državnih proračunov za 2025 in 2026, v ospredju katerih bodo ukrepi za krepitev slovenskega gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij in stanovanjske ter podnebne politike. Finančni minister Klemen Boštjančič je po seji vlade izpostavil še ukrepe za odpravo posledic poplav. Za leto 2025 je v državnem proračunu predviden primanjkljaj v višini 1,9 milijarde evrov, leto pozneje pa naj bi se znižal na 1,2 milijarde evrov.
Odstopila ministrica Stojmenova Duh
Ključno: Odstopila je ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.
Podrobno: Začnimo na začetku. Komisija za nadzor javnih financ je že v ponedeljek kljub pomanjkanju kvoruma pozvala Stojmenovo Duh k odstopu zaradi nakupa 13.000 prenosnih računalnikov za socialno ogrožene družine. Ministrica je bila odsotna, prav tako pa tudi koalicijski poslanci.
Je pa v sredo pred odločanjem o interpelaciji ministrice zaradi domnevno spornega nakupa računalnikov v javnost prišla še ena nova afera. Po navedbah portala N1 je službeno vozilo ministrice na službeni vožnji v Avstriji uporabilo modre luči, pozneje pa so na ministrstvu želeli doseči, da tamkajšnji organi ne bi končali prekrškovnega postopka zaradi prehitre vožnje na avstrijski avtocesti in umik plačila globe.
Stojmenova Duh je zatem odstopila - po večmesečnih očitkih o nepravilnostih pri nakupu 13.000 računalnikov ter o odsotnosti rezultatov je bila kaplja čez rob razkritje o ravnanju ob prehitri vožnji na službeni poti v Avstriji. Tovrstne očitke je zavrnila kot neresnične, a je prevzela objektivno odgovornost. Premier Robert Golob je že deveti odstop v svoji ministrski ekipi sprejel in v naslednjih desetih dneh mora predlagati novega ministrskega kandidata ali sporočiti, kdo bo začasno prevzel vodenje ministrstva. Dotlej pa bo tekoče posle opravljala Stojmenova Duh.
Zanimivo: V ponedeljek so se poslanci na začetku redne seje DZ seznanili z odstopom ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Felde, ki mu je s tem prenehala ministrska funkcija, tekoče posle pa bo opravljal do imenovanja novega ministra. Predvidoma ga bo nasledil direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj.
Pakt za prihodnost
Ključno: V ospredju splošne razpravi na Generalni skupščini Združenih narodov (GS ZN) so bile razmere na Bližnjem vzhodu in vojna v Ukrajini. Svetovni voditelji so v ZN sprejeli tudi pakt za prihodnost. Poleg tega sta v New Yorku premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon zaokrožila predsedovanje Slovenije Varnostnemu svetu ZN (VS ZN).
Podrobno: Že prejšnji petek (20. 9.) je potekalo posebno zasedanje o Libanonu, na katerem je večina članic VS ZN obsodila napade z uporabo eksploziva v komunikacijskih napravah, ki so povzročile žrtve tudi med civilisti in otroki, ter posvarila pred nevarnostjo nove vojne. Predsedujoči VS ZN veleposlanik Samuel Žbogar je v svojem nastopu med drugim posvaril, da vstopamo v nove nevarne okoliščine. Prejšnjo nedeljo so nato ZN sprejeli pakt za prihodnost, ki naj bi obravnaval izzive 21. stoletja, od oboroženih konfliktov do podnebnih sprememb in spoštovanja človekovih pravic. Voditelji so se zavezali krepitvi multilateralizma, reformi Varnostnega sveta in spoštovanju ustanovne listine ZN.
Golob je ob začetku dvodnevnega srečanja na vrhu ZN o prihodnosti v New Yorku med drugim spregovoril o vodni diplomaciji in predlagal globalno partnerstvo za vodo kot najdragocenejši vir človeštva. Ob robu vrha je imel tudi več srečanj, med drugim s predsednico mednarodnega odbora Rdečega križa Mirjano Spoljarić Egger. Naslednji dan je Golob na dogodku o financiranju pobude potrojitve jedrske energije, ki je potekal ob robu GS ZN, poudaril vlogo energetskega sektorja v boju proti podnebnim spremembam in pozval k odločnemu skupnemu ukrepanju. Dejal je, da je jedrska energija varen in trajnosten vir energije za prihodnost.
V torek pa se je začela splošna razprava svetovnih voditeljev 79. zasedanja Generalne skupščine ZN. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je poudaril, da je stanje sveta danes nevzdržno, ameriški predsednik Joe Biden pa je posvaril pred "popolno vojno" na Bližnjem vzhodu. Medtem je Golob na seji VS ZN zagotovil Ukrajini, da ji bo Slovenija stala ob strani, dokler ne bo dosežen pravičen mir. Zasedanje so zaznamovali protesti Rusije. Golob je dejal, da evropske države enotno obsojajo agresijo, medtem ko naj bi VS pustil Ukrajino na cedilu. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je Sloveniji zahvalil za vodenje zasedanja in dejal, da si Ukrajina želi le to, kar si želi vsaka suverena in neodvisna država v skladu z Ustanovno listino ZN.
V sredo je Zelenski na razpravi v Generalni skupščini ZN dejal, da Ukrajina ne bo nikoli sprejela mirovnega sporazuma, ki bi ji bil vsiljen. Hkrati je Moskvo obtožil, da načrtuje napade na jedrske elektrarne v Ukrajini. V petek pa se je Zelenski srečal z nekdanjim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, ki je dejal, da je čas za končanje vojne v Ukrajini. Pri tem se je zavezal, da bo "rešil" konflikt v Ukrajini v primeru zmage na ameriških predsedniških volitvah. Zelenski je ocenil, da imata s Trumpom "skupno stališče, da je treba vojno v Ukrajini ustaviti in da Putin ne more zmagati.
Zanimivo: Golob je med nastopom na splošni razpravi svetovnih voditeljev ob začetku 79. Generalne skupščine ZN Netanjahuja neposredno pozval, naj konča vojno. Kot je dejal, želi izraelski vladi povedati, naj ustavi prelivanje krvi, trpljenje, pripelje talce domov in konča vojno. V četrtek se je srečal z novinarjem časnika Wall Street Journal Evanom Gershkovichem, ki je bil del velike izmenjave zapornikov med Rusijo in ZDA oz. zahodnimi državami, in dejal, da se je Slovenija pri tem postavila na pravo stran - na stran svobode medijev.
Izrael silovito napadel Hezbolah v Libanonu
Ključno: Izrael je silovito napadel šiitsko gibanje Hezbolah v Libanonu, v enem dnevu je umrlo preko 500 ljudi.
Podrobno: Izrael je v začetku tedna izvedel enega najobsežnejših napadov na šiitsko gibanje Hezbolah na jugu in vzhodu Libanona, v katerem je bilo ubitih več kot 550 ljudi. Zaradi napadov so številni Libanonci začeli bežati z domov. Izrael in Hezbolah sta tudi naslednje dni nadaljevala medsebojno obstreljevanje, število žrtev v Libanonu je do 25. 9. preseglo 600. Ubit je bil tudi poveljnik raketne enote Hezbolaha Ibrahim Kubaisi. Nato je v petek izraelska vojska napadla še sedež šiitskega gibanja Hezbolah v južnem predmestju Bejruta. Tarča naj bi bil vodja gibanja Hasan Nasrala, ki pa naj bi bil glede na navedbe virov v gibanju na varnem. V napadu je bilo uničenih več stavb, ubita sta bila najmanj dva človeka, več deset pa ranjenih. Izrael in je napadel tudi ozemlje Sirije, Hezbolah pa je proti Izraelu izstrelil več raket.
Mimogrede, v sredo je VS ZN na izrednem zasedanju na zahtevo Francije pozval k prekinitvi sovražnosti med Izraelom in šiitskim Hezbolahom v Libanonu, ukrepov pa ni sprejel. ZDA, EU ter Avstralija, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Katar so objavili skupen poziv za 21-dnevno prekinitev ognja na meji med Izraelom in Libanonom. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v Generalni skupščini ZN dejal, da se njegova država bori za preživetje. V svojem govoru je zagrozil Iranu s povračilnimi ukrepi, če bo Izrael napaden. Poudaril je še, da mora palestinsko islamistično gibanje Hamas, proti kateremu se v Gazi bori Izrael, oditi, in obljubil nadaljevanje napadov na Hezbolah. Libanonski premier Nadžib Mikati je mednarodno skupnost pozval, naj ustavi Izrael, ki da proti Libanonu vodi genocidno vojno. Da razmere na Bližnjem vzhodu zahtevajo posredovanje mednarodne skupnosti, je v četrtek med govorom na zasedanju Generalne skupščine ZN povedal libanonski zunanji minister Abdalah Bou Habib in posvaril pred stopnjevanjem napetosti v regiji.
Savdska Arabija pa je oblikovala globalno zavezništvo, ki si bo prizadevalo za uveljavitev rešitve dveh držav v okviru izraelsko-palestinskega konflikta. V zavezništvu je več arabskih, muslimanskih in evropskih držav, je v četrtek sporočil savdski zunanji minister Faisal bin Farhan ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku.
Zanimivo: Na dogajanje se je odzvala tudi Slovenija. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je v luči smrtonosnih izraelskih napadov na Libanon sporočilo, da je Slovenija je izjemno zaskrbljena zaradi stopnjevanja nasilja med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah. Med drugim je zunanja ministrica Tanja Fajon vodila izredno sejo VS ZN na temo razmer v Libanonu, kjer je bilo v izraelskih napadih po navedbah libanonskih oblasti ubitih najmanj 558 ljudi. VS mora enotno pozvati k prekinitvi sovražnosti, je dejala Fajon in pozvala k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava. Več nasilja ne bo prineslo večje varnosti, je dejala, a VS po zasedanju ukrepa ni sprejel. Razmere na Bližnjem vzhodu so bile tudi osrednja tema neformalnih posvetovanj članic VS ZN in predstavnikov držav članic Arabske lige.
Francija z novo vlado
Ključno: ›
Podrobno: Bolj desno usmerjenost med drugim nakazuje imenovanje nekdanjega vodje republikancev v senatu Bruna Retailleauja na položaj notranjega ministra. Novi francoski notranji minister Retailleau je znan predvsem po svojih strogih stališčih glede migracij. Edini član nove vlade, ki prihaja z bolj levega političnega pola, pa je nekdanji član socialistov Didier Migaud, ki je prevzel vodenje ministrstva za pravosodje. Novi finančni minister je postal 33-letni Antoine Armand iz Macronove stranke Preporod, ki je doslej vodil parlamentarni odbor za gospodarske zadeve.
V novi vladi je tudi nekaj že znanih obrazov. Tako Sebastien Lecornu ostaja minister za obrambo, Rachida Dati ministrica za kulturo, dosedanji državni sekretar za evropske zadeve Jean-Noel Barrot iz vrst sredinskega Demokratičnega gibanja (MoDem) pa prevzema zunanje ministrstvo.
Opozicijski levi politiki so medtem že napovedali glasovanje o nezaupnici proti novi vladi. Na julijskih predčasnih volitvah je namreč zmagalo zavezništvo Nova ljudska fronta (NFP), vendar je Macron zavrnil njihovo kandidatko za sestavo vlade.
Zanimivo: Dodajmo, da je v sredo Retailleau napovedal strožja pravila za zmanjšanje nezakonitih migracij in povečanje izgonov iz države. Dejal je, da želi nova vlada zmanjšati priseljevanje v Francijo.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. V ponedeljek sta Svet EU in proračunski odbor Evropskega parlamenta Sloveniji odobrila izplačilo 428 milijonov evrov iz Solidarnostnega sklada EU za obnovo po poplavah avgusta 2023. Preden bo Slovenija lahko prejela sredstva, mora zeleno luč prižgati še Evropski parlament. Dodajmo, da bo posvetovalni referendum, na katerem bodo volivci odločali o postavitvi nove nuklearke v Krškem, predvidoma 24. novembra. Ta datum je zapisan v delovnem gradivu za sejo odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor, ki bo v sredo pripravil besedilo odloka o razpisu referenduma. Tega bo moral nato potrditi še DZ.
V četrtek je DZ sprejel sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Predlog novele je v postopek vložila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, DZ pa jo je po vetu DS vnovič potrdil v začetku septembra. Pobudo za začetek postopka za razpis referenduma, podprto z več kot 3000 podpisi, so v DZ minuli teden vložili v SDS, poslanci koalicija pa so nato predlagali in podprli sklep o nedopustnosti. DZ je podprl tudi predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki prepoveduje javno poveličevanje nacizma in fašizma, kar bi bilo glede na predlog obravnavano kot prekršek, ki se kaznuje z denarno kaznijo od 1000 do 2500 evrov. Opozicija predloga ni podprla, saj menijo, da bi bilo treba obsoditi tudi komunizem. Je pa DZ zavrnil paket zakonskih predlogov NSi, povezanih z romskimi vprašanji. S predlogi so želeli preprečiti nasilje v šolah in omejiti zlorabe socialnih transferjev, med drugim tako, da bi socialne transferje vezali na otrokovo obiskovanje šole. V koaliciji menijo, da bi predlagani ukrepi zgrešili bistvo reševanja problematike.
Po očitkih Univerzi na Primorskem, da naj bi prostore za nov študentski dom preplačala za tri milijone evrov, je SDS zahtevala sklic nujne seje odbora DZ za izobraževanje, znanost in mladino ter odbora DZ za finance. Na univerzi pravijo, da gre za razliko v ceni med neopremljenimi in opremljenimi prostori. Posel preverja tudi NPU. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pa je zaključila postopek obravnave sumov nepravilnosti Klakočar Zupančič v povezavi z vabilom za udeležbo na paralimpijskih igrah. Sumov kršitev iz lastnih pristojnosti ali pristojnosti drugih organov ni potrdila, zato je postopek ustavila, so sporočili iz KPK.
Slovenija bo vložila intervencijo v tožbi Gambije proti Mjanmaru pred Meddržavnim sodiščem v Haagu glede domnevnih kršitev konvencije ZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, so odločili na vladi. Gre za primere zatiranja manjšine Rohingov leta 2017.
Gremo še v tujino. Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal spremembo ruske jedrske doktrine, da bi lahko jedrsko orožje uporabili v primeru obsežnega zračnega napada na rusko ozemlje z manevrirnimi raketami, droni, hipersoničnimi in drugimi letali. Ameriški predsednik Joe Biden pa je ob srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim napovedal skoraj osem milijard dolarjev dodatne vojaške pomoči za Ukrajino, dodatno ji bodo ZDA zagotovile tudi orožje dolgega dosega. Dodajmo, da je republikanski predsedniški kandidat Donald Trump izjavil, da se v primeru poraza na volitvah novembra v prihodnje ne bo več potegoval za predsednika ZDA. Trump se tokrat že tretjič poteguje za položaj predsednika ZDA.
V starosti 89 let je umrla legendarna britanska igralka Maggie Smith. Na odru in televiziji oziroma filmu je delovala več kot sedem desetletij in prejela dva oskarja. Med drugim je zaigrala v filmih o Harryju Potterju, nadaljevanki Downtown Abbey in filmu Nune pojejo.
Papež Frančišek je ob obisku Belgije, ki so jo zaznamovali številni primeri spolnega nasilja v Cerkvi, dejal, da se mora Katoliška cerkev sramovati in prositi za odpuščanje zaradi spolnih zlorab otrok. Spregovoril je tudi o tamkajšnjih dolgoletnih prisilnih posvojitvah otrok in zaradi njih izrazil užaloščenost. Orkan Helene, ki je kot orkan četrte kategorije na petstopenjski lestvici v četrtek zvečer dosegel obalo Floride, je terjal najmanj 17 življenj. Oslabljen se je sicer pomaknil nad Georgio, Severno in Južno Karolino.
Svetovni voditelji so v četrtek na posebnem zasedanju na visoki ravni o protimikrobni odpornosti sprejeli politično deklaracijo z zavezami k jasnim ciljem in ukrepom, vključno z zmanjšanjem števila smrtnih žrtev po svetu. Voditelji so se z deklaracijo zavezali k 10- odstotnemu zmanjšanju števila smrtnih žrtev zaradi bakterijske protimikrobne odpornosti do leta 2030. Sodišče pa je okoljski aktivistki, ki sta oktobra 2022 v britanski Narodni galeriji s paradižnikovo juho protestno polili sliko Sončnice slikarja Vincenta van Gogha, obsodilo na zaporni kazni. 23-letnica bo morala za zapahe za dve leti, 22-letnica pa za 20 mesecev. Obsodbi je sledil incident, v katerem je trojica aktivistov znova polila sliko z juho. Za konec dodajmo, da je na predsedniških volitvah v Šrilanki zmagal vodja marksistične Ljudske osvobodilne fronte (JVP) Anura Kumara Dissanayake, ki je prejel nekaj več kot 42 odstotkov glasov.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Comentarios