Tedenskih (s)pet, 21. - 28. 6.

Big Sister
Jun 29
10 min read

Nov teden, novo dogajanje. Če si imela počitniški ali naporen teden in nisi redno spremljala dogajanja, pa bi rada bila na tekočem, beri naprej!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

NATO: Dvig obrambnih izdatkov

Ključno: Voditelji držav članic Nata so potrdili zvišanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Podpora premierja Roberta Goloba deklaraciji je sprožila napetosti tudi v koaliciji in med protestniki.

Podrobno: Na vrhu zveze Nato v Haagu so voditelji članic potrdili deklaracijo o zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda do leta 2035. Od tega bodo 3,5 odstotka BDP članice namenile za osnovne obrambne potrebe in cilje Nata, preostalih 1,5 odstotka pa za zaščito ključne infrastrukture, civilno pripravljenost, odpornost, inovacije in obrambno industrijo. Ob tem so ponovno poudarili zavezanost kolektivni obrambi iz 5. člena Severnoatlantske pogodbe ter podpori Ukrajini.

Golob je sprejetje deklaracije pozdravil in ocenil, da ta vsebuje dovolj varovalk, saj omogoča vmesni pregled leta 2029 ter dopušča fleksibilnost pri opredeljevanju obrambnih izdatkov. Poudaril je, da se Slovenija v tem trenutku zavezuje le k dvigu izdatkov na dva odstotka BDP še letos, do leta 2030 pa na tri odstotke, skladno z resolucijo o razvoju in opremljanju Slovenske vojske.

Kljub temu je njegova podpora deklaraciji sprožila odzive v koaliciji. Tako v SD kot v Levici opozarjajo, da o tem na vladi ni bilo razprave. Koordinatorica Levice Asta Vrečko je izjavila, da njena stranka nikoli ni in nikoli ne bo podprla višanja izdatkov za orožje, ter zatrdila, da gre za odločitev predsednika vlade. Golob je zato napovedal sklic mini koalicijskega vrha. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v izjavi za Radio Slovenija opozorila, da povečani obrambni izdatki ne smejo iti na račun socialne države, pri tem pa je poudarila pomen transparentnosti.

Napovedana rast obrambnih izdatkov je sprožila tudi proteste. V torek se je na Kongresnem trgu v Ljubljani zbralo več sto protestnikov, ki so nasprotovali oboroževanju in članstvu Slovenije v Natu. Podobni protesti so potekali tudi v Kopru. Udeleženci so kritizirali slovensko vlado, da sicer obsodi genocid v Gazi, a konkretno ne ukrepa.

Ob robu vrha sta se sestala tudi predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski in nekdanji predsednik ZDA Donald Trump. Pogovarjala sta se o možnostih za prekinitev ognja in mir v Ukrajini ter o nakupu ameriških protizračnih sistemov. Oba voditelja sta srečanje označila kot uspešno in vsebinsko.

Zanimivo: Stranka Mi, socialisti, ki jo ustanavlja poslanec Miha Kordiš, je zbrala 5000 podpisov za predlog razpisa posvetovalnega referenduma o zvišanju obrambnih izdatkov in ga vložila v Državni zbor. Ukrep je označil za "absolutno nesprejemljiv". Koalicijska Levica je že 9. junija vložila ločen predlog referenduma o zvišanju izdatkov na tri odstotke BDP.

Ameriški napadi na jedrske objekte v Iranu

Ključno: ZDA so izvedle napad na ključne iranske jedrske objekte, Iran je odgovoril z raketami, a kljub temu so ZDA kasneje dosegle premirje med Iranom in Izraelom.

Podrobno: ZDA so se v operaciji z imenom Polnočno kladivo neposredno vključile v konflikt med Iranom in Izraelom. Z bombniki B-2 so izvedle napade na iranske jedrske objekte v Natancu, Isfahanu in Fordu. Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so s tem uničili ključne zmogljivosti za bogatenje urana. Direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi je napovedal večjo škodo, medtem ko je ameriški direktor Cie John Ratcliffe ocenil, da so bili objekti resno poškodovani. Kljub temu so obveščevalni viri kasneje ocenili, da je bil iranski program zavrt le za nekaj mesecev.

Ameriški napad je sprožil odziv iranske strani, ki je izstrelila rakete na ameriška oporišča v Iraku in Katarju, vendar so bile prestrežene. Medtem se je nadaljevalo silovito obstreljevanje med Iranom in Izraelom. Iranske rakete so zadele tudi letališče v Tel Avivu, Izrael pa je napadel več ciljev v Teheranu, med njimi objekt Fordo, zapor Evin in sedež paravojaške milice Basidž. Po dosedanjih podatkih je v napadih umrlo več kot 600 ljudi na iranski in 28 na izraelski strani.

Trump je kasneje napovedal prekinitev ognja med Iranom in Izraelom, a so jo nekatere strani kršile. Iranski predsednik Masud Pezeškian je potrdil konec 12-dnevne vojne, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je razglasil zgodovinsko zmago.

Iranski parlament je v sredo izglasoval prekinitev sodelovanja z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo, dokler ne bo zagotovljena varnost iranskih jedrskih objektov. Odločitev je potrdil tudi svet varuhov, zdaj čaka na odločitev varnostnega sveta. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je napade ZDA označil kot neuspešne in dejal, da ameriško pretiravanje glede obsega škode prikriva resnico. Iranski zunanji minister Abas Aragči je zanikal, da bi bil sklenjen kakršen koli dogovor o nadaljevanju jedrskih pogajanj z ZDA, in označil govorice o nadaljevanju pogovorov za špekulacije. Ameriški mediji pa poročajo, da v ozadju vseeno poteka tiha diplomacija.

Slovenska politika je na dogajanje odgovorila različno: predsednik vlade Robert Golob je vse strani pozval k prekinitvi sovražnosti in k pogajanjem, predsednik SDS Janez Janša pa je čestital Trumpu za napad na to, kar je označil kot »najnevarnejše orožje na svetu«.

Zanimivo: Kitajska in ZDA sta potrdili začasno trgovinsko premirje – ZDA bodo odpravile nekatere omejitve, Kitajska pa bo odobrila izdelke pod izvozno kontrolo. Dogovor o znižanju carin je bil dosežen maja v Ženevi.

Oxfam: Najbogatejši bi lahko 22-krat odpravili svetovno revščino

Ključno: Premoženje svetovnih milijarderjev je v desetletju naraslo za 6500 milijard dolarjev. Oxfam opozarja, da ima odstotek najbogatejših dovolj sredstev za 22-kratno odpravo svetovne revščine.

Podrobno: Dobrodelna organizacija Oxfam v najnovejšem poročilu razkriva, da je premoženje približno 3000 svetovnih milijarderjev v zadnjih desetih letih poskočilo za 6500 milijard ameriških dolarjev, kar predstavlja kar 14,6 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda. Ob tem organizacija opozarja, da najbogatejši odstotek svetovnega prebivalstva razpolaga s toliko denarja, da bi lahko kar 22-krat odpravili globalno revščino.

Oxfam ob tem poudarja, da milijarderji plačujejo izjemno nizke efektivne davčne stopnje – v povprečju le okoli 0,3 odstotka svojega premoženja, kar je znatno manj od obremenitve povprečnega delavca. Zaradi vse večje ekonomske neenakosti so bile v zadnjem obdobju vložene tudi politične pobude za njeno zmanjšanje.

Španija, Brazilija, Nemčija in Južna Afrika so lani na srečanju skupine G20 podpisale pobudo za uvedbo najmanj 2-odstotnega davka na premoženje najbogatejših. Ta bi lahko prispeval k zmanjševanju razlik in dopolnil prizadevanja za uvedbo globalnega minimalnega 15-odstotnega davka na dohodke multinacionalk ter pogajanja o obdavčitvi digitalnega gospodarstva.

V poročilu je navedeno tudi, da kar 86 odstotkov svetovnega prebivalstva podpira idejo o financiranju javnih storitev z zapiranjem zakonodajnih lukenj, ki trenutno omogočajo bogatim posameznikom in velikim korporacijam uporabo davčnih oaz.

Zanimivo: V poročilu je navedeno tudi, da kar 86 odstotkov svetovnega prebivalstva podpira idejo o financiranju javnih storitev z zapiranjem zakonodajnih lukenj, ki trenutno omogočajo bogatim posameznikom in velikim korporacijam uporabo davčnih oaz.

EU brez skupnih ukrepov proti Izraelu

Ključno: Na vrhu EU so razpravljali o človekovih pravicah v Gazi, podpori Ukrajini in odnosih z ZDA. Slovenija napoveduje morebitne enostranske ukrepe proti Izraelu, če EU ne bo ukrepala do sredine julija.

Podrobno: Premier Robert Golob je na vrhu EU v Bruslju izpostavil pričakovanje, da bo Evropska unija zaradi kršenja človekovih pravic odločneje ukrepala proti Izraelu. Če EU do sredine julija ne sprejme ukrepov, bo Slovenija ukrepala skupaj z državami, ki delijo podobna stališča. Golob je ob prihodu poudaril, da je treba glede kršitev človekovih pravic ukrepati hitro in odločno.

Ob robu vrha se je Golob srečal tudi s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Govorila sta o zaščiti Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), potem ko so ZDA v začetku junija uvedle sankcije proti štirim sodnicam, med njimi tudi Slovenki Beti Hohler, ki je edina državljanka EU med sankcioniranimi. Po Golobovih besedah je strategija zaščite usmerjena v t. i. »mehke ukrepe«.

Voditelji držav članic EU so se na srečanju dogovorili, da bodo julija na ravni zunanjih ministrov nadaljevali razpravo o pregledu pridružitvenega sporazuma z Izraelom, ki je pokazal kršitve človekovih pravic. Konkretnih ukrepov pa EU za zdaj ni sprejela. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je ob tem poudaril, da Izrael krši človekove pravice v Gazi, razmere pa je označil kot katastrofalne.

EU je potrdila nadaljnjo podporo Ukrajini pri njenem približevanju uniji. V izjavi, ki je Madžarska ni podprla, so voditelji pozvali k nadaljevanju pristopnega procesa, hkrati pa so podaljšali veljavne sankcije proti Rusiji in napovedali pripravo 18. svežnja sankcij. Vrh EU je izdal posebno izjavo, v kateri so Svet EU pozvali, naj sprejme naslednje korake v okviru približevanja Ukrajine uniji.

Evropska unija je pripravljena na dogovor z ZDA o carinah. Von der Leyen je sporočila, da so prejeli zadnji ameriški predlog za nadaljnja pogajanja, ki ga zdaj preučujejo, vendar obenem pripravljajo tudi načrt za morebitni neuspeh pogajanj.

Zanimivo: Evropska unija je pripravljena na dogovor z ZDA o carinah. Von der Leyen je sporočila, da so prejeli zadnji ameriški predlog za nadaljnja pogajanja, ki ga zdaj preučujejo, vendar obenem pripravljajo tudi načrt za morebitni neuspeh pogajanj. Poleg tega je bil podpisan so nov sporazum o varnostnem in obrambnem partnerstvu EU in Kanade. Slednja bo lahko sodelovala pri skupnih javnih naročilih EU za vojaško opremo, za kar je v okviru evropskega mehanizma na voljo do 150 milijard evrov posojil.

Vročinski val, suša in neurja zaznamovali teden

Ključno: Prvi letošnji vročinski val z ekstremnimi temperaturami in sušo je dosegel vrhunec, Slovenijo so nato prešla neurja.

Podrobno:V četrtek je prvi letošnji vročinski val dosegel vrhunec. Temperature so se v nekaterih krajih povzpele nad 38 stopinj Celzija. Uprava RS za zaščito in reševanje je zaradi izjemnih razmer razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja za celotno državo. Sušne razmere so posebej hude na Koroškem, Notranjskem in v Ljubljani. Vremenske razmere že povzročajo škodo v kmetijstvu – zaradi pomanjkanja vode trpijo sadje, zelenjava, pšenica in nekatere krmne rastline.

V noči na petek je Slovenijo prešla vremenska fronta, ki je prinesla nekaj težko pričakovanih padavin, vendar tudi nevšečnosti. Na Notranjskem in Štajerskem je padala toča, močan veter je podiral drevesa. Kljub temu se je vročina nekoliko umirila, saj bodo temperature v naslednjih dneh nekoliko nižje. Morje pa ostaja izjemno toplo, saj ima več kot 27 stopinj Celzija.

Močne nevihte so v četrtek in ponoči prizadele tudi sosednje države. Iz severovzhodne Italije so poročali o debeli toči. V Avstriji so neurja povzročala težave predvsem v Gradcu in na Tirolskem. Na Hrvaškem so gasilci prejeli največ klicev iz Slavonije, ponoči pa je močno deževalo tudi v Zagrebu, medtem ko so iz delov Istre poročali o toči.

Zanimivo: Slovenija je izdala za milijardo evrov obveznic, vezanih na izpolnjevanje trajnostnih in podnebnih ciljev. Njihova ročnost je 10 let, kuponska obrestna mera je določena pri 3,125 odstotka. Gre za prvo izdajo tovrstne obveznice za Slovenijo ter tudi prvo takšno izdajo katere od evropskih držav. Poleg tega bo 1. julija stekla javna obravnava pobude za državni prostorski načrt za JEK 2 – s tem se začenja postopek umeščanja drugega bloka Jedrske elektrarne Krško v prostor.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Slovenija je uradno postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave – Cern. Premier Robert Golob in minister za visoko šolstvo Igor Papič sta poudarila, da gre za pomembno priznanje slovenski znanosti in njenemu razvojnemu potencialu. Premier Golob je v mednarodnem političnem prostoru podprl tudi peticijo iniciative My Voice, My Choice, ki v luči zaostrovanja razmer v Gazi poziva k suspendiranju trgovinskega sporazuma med EU in Izraelom.

Z začetkom tedna je začela veljati novela zakona o dolgotrajni oskrbi, ki med drugim prinaša možnost statusa oskrbovalca družinskega člana tudi za upokojence. Tem bi pripadala pravica do nadomestila v višini 1,2-kratnika minimalne plače ter ohranitev 40-odstotnega dela zajamčene pokojnine. Vlada je ob tem zaradi povišane stopnje ogroženosti zaradi terorizma ponovno podaljšala začasni nadzor na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko, ki bo veljal do vključno 21. decembra. Na meji med Hrvaško in Bosno in Hercegovino so 16. junija začele delovati tudi tristranske patrulje slovenskih, hrvaških in italijanskih policistov.

Na Vinici sta se srečala Golob in hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković ter podpisala sporazum o upravljanju in vzdrževanju obstoječih premostitvenih objektov na meji med državama. Spregovorila sta tudi o projektu Jek 2, pri katerem bi lahko sodelovala tudi Hrvaška, pri čemer sta obe strani izrazili interes za sodelovanje. V Ljubljani je evropski poslanec Vladimir Prebilič napovedal, da bo na prihodnjih parlamentarnih volitvah nastopil z lastno stranko, katere ustanovni kongres bo 18. oktobra. Napovedal je, da sodelovanja s stranko SDS ne bo, stranka Vesna, na katere listi je bil izvoljen v evropski parlament, pa od njega pričakuje vrnitev mandata.

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je pripravilo osnutek novele zakona o skladnem regionalnem razvoju. Nov koncept predvideva večjo samostojnost regij, zmanjševanje razvojnih razlik in krepitev regionalnih potencialov. Načrtovanje regionalne politike bo vezano na veljavnost nacionalne strategije razvoja, ne več le na evropska programska obdobja. V ta namen naj bi bila ustanovljena dva nova organa: regijski svet in razvojni svet kohezijske regije. Javna obravnava osnutka bo trajala do 12. julija.

Odmevala je tudi novela zakona o oploditvi z biomedicinsko pomočjo, ki so jo poslanci DZ sprejeli prejšnji teden. Novela omogoča dostop do oploditve tudi samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah. Koalicija Za otroke gre! je v DZ vložila 6500 podpisov za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma, v četrtek pa še predlog sklepa o nedopustnosti razpisa referenduma.

Gremo še v tujino. V Beogradu se za soboto napoveduje protest srbskih študentov, pred katerim so oblasti v dveh ločenih akcijah prijele skupno sedem oseb. Šest ljudi so aretirali v sredo, enega študenta pa že v ponedeljek. Oblasti jih obtožujejo načrtovanja nasilja, študenti pa so vladi postavili ultimat: do sobote zvečer naj razpiše predčasne parlamentarne volitve in izprazni park pred skupščino, sicer bodo sprožili državljansko nepokorščino.

V Franciji se premier Francois Bayrou sooča z večjim političnim pritiskom, potem ko večmesečna pogajanja o spremembi sporne pokojninske reforme niso obrodila sadov. Socialistična opozicija je že vložila predlog nezaupnice. Kljub nesoglasjem med pogajalci Bayrou napoveduje nadaljevanje pogovorov in želi jeseni doseči uzakonitev morebitnega dogovora.

Varnostni svet Združenih narodov je soglasno obsodil samomorilski teroristični napad, ki je bil 22. junija izveden v grški pravoslavni cerkvi v Damasku. Napad, ki je bil uperjen proti kristjanom, je terjal najmanj 25 življenj. Odgovornost je prevzela sunitska ekstremistična skupina Saraja Ansar al Suna, ki je zanikala obtožbe sirske vlade, da naj bi bila za napadom Islamska država. Člani Varnostnega sveta so pozvali k kaznovanju odgovornih za napad.

V Združenih državah Amerike so demokratski volivci v New Yorku za županskega kandidata izbrali kongresnika Zohrana Mamdanija, rojenega v Ugandi indijskim staršem. Mamdani, ki se označuje za demokratičnega socialista, je postal tarča Trumpa, ki ga je označil za »komunističnega norca«.

V Minsku so iz zapora izpustili beloruskega opozicijskega voditelja Sergeja Tihanovskega. Njegova soproga Svetlana Tihanovska, opozicijska kandidatka na predsedniških volitvah leta 2020, se je za izpustitev zahvalila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, njegovemu odposlancu Keithu Kelloggu ter evropskim zaveznikom. Kellogg je bil na prvem uradnem obisku ameriške administracije v Belorusiji po več letih.

V Strasbourgu sta ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset podpisala sporazum o ustanovitvi posebnega sodišča za zločine agresije proti Ukrajini. Sodišče bo delovalo v okviru Sveta Evrope in bo pristojno za preiskave ter sojenja političnim in vojaškim voditeljem Rusije. V Nemčiji je zvezno upravno sodišče razveljavilo vladno prepoved skrajno desne revije Compact, ker je presodilo, da njena polemična vsebina ni presegla ustavnih meja.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.