Tedenskih (s)pet, 2. - 9. 8.

Na slovesnosti ob 80. obletnici ameriškega napada z atomsko bombo je župan Hirošime Kazumi Matsui pozval mlajše generacije, naj nadaljujejo boj proti jedrskemu orožju. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v izjavi opozoril, da se tveganje jedrskega spopada povečuje. No, minuli teden je bil dokaj pester. Če te zanima, kaj vse se je dogajalo, beri naprej.

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Nove napetosti zaradi uporabe slovenščine in žaljiv napis

Ključno: Na avstrijskem Koroškem se je zgodil incident zaradi uporabe slovenščine na nogometni tekmi, v Trstu pa so na vhod slovenskega konzulata nalepili žaljiva napisa.

Podrobno: Na nogometni tekmi tretje avstrijske lige med ekipama SAK iz Celovca in Atus Ferlach iz Borovelj je sodnik pomočniku trenerja vratarjev pri SAK pokazal rumeni karton, ker je z igralcem govoril v slovenščini. Zahteval je, da se pogovarjata v nemščini, čeprav pravila nogometne zveze dovoljujejo uporabo katerega koli jezika. Dogodek je sprožil obsodbe in izraze solidarnosti s slovensko manjšino, Evropska nogometna zveza Uefa pa je odredila preiskavo. Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je izrazila podporo klubu in opozorila, da športna igrišča ne smejo postati prostor boja za prevlado enega jezika nad drugim. Državna sekretarka Vesna Humar je obiskala predstavnike SAK in ocenila, da se odnosi med Slovenijo in Avstrijo zaradi dogodkov niso poslabšali.

Na vhodu slovenskega generalnega konzulata v Trstu sta se kasneje v tednu pojavila dva žaljiva napisa: "Consolato dei Slavi di merda" (Konzulat usranih Slovanov oz. Slovencev) in "Consolato della corruzione" (Konzulat korupcije). Dejanji preiskuje policija, obsodili pa so ju tako na slovenski kot italijanski strani. Skupno izjavo sta sprejeli Konfederacija sindikatov 90 Slovenije in italijanska sindikalna zveza CGIL, ki sta dejanja označili kot del širšega vzorca sovražnosti, ki zahteva odločen odziv oblasti in družbe.

Zanimivo: V Celovcu se je veleposlanik Marko Štucin srečal s koroškim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem, kjer sta med drugim govorila o policijski raciji na antifašističnem taboru pri Peršmanu. Na Dunaju pa je medtem potekal prvi sestanek posebne komisije za obravnavo incidenta.

Razprava o obrambnem holdingu in pozivi k večjemu nadzoru

Ključno: Minister Borut Sajovic je ob predstavitvi strategije razvoja obrambne industrije zavrnil očitke glede netransparentnosti pri ustanovitvi obrambnega holdinga in poudaril, da bodo nabave še naprej potekale prek ministrstva. V politiki in strokovni javnosti so se pojavili številni pozivi k večjemu nadzoru nad delovanjem holdinga.

Podrobno: Sajovic je na novinarski konferenci poudaril, da je namen ustanovitve obrambnega holdinga povečati domačo proizvodnjo opreme za obrambo in varnost ter zadržati sredstva v državi. Zavračal je trditve, da bi nabave potekale prek gospodarske družbe, ter izpostavil, da bo nabavna služba ostala v okviru ministrstva. Kot primere izgubljenih priložnosti je navedel slovenska podjetja, ki uspešno nastopijo na tujih razpisih, a njihovo znanje nato poceni odkupijo tuja podjetja, od katerih Slovenija nato drago kupuje izdelke nazaj.

Državni sekretar Boštjan Pavlin je dodal, da bo tri odstotke obrambnih izdatkov namenjenih posodobitvi Slovenske vojske, vključno z opremo vojaka in razvojem vesoljskih tehnologij. V zadnjega pol leta se je število podjetij v grozdu slovenske obrambne industrije povečalo z 80 na več kot 130, pri čemer nobeno podjetje ne bo imelo posebne obravnave. Grozd in novi holding bosta delovala dopolnjujoče, pri čemer bo holding pomagal pri financiranju, zagonu proizvodnje ter prodaji in distribuciji izdelkov. Načelnik generalštaba Robert Glavaš je izpostavil, da nova oprema, kot so sistemi protizračne obrambe Iris in vozila 8×8 s topom 30 mm, zahteva preoblikovanje strukture Slovenske vojske. Med drugim so oblikovali osem teritorialnih polkov z načrtom vključitve do 30.000 vojakov.

Kritike prihajajo tudi iz opozicije. Predsednik Demokratov Anže Logar je ustanovitev opisal kot potencialno največjo korupcijsko priložnost desetletja in napovedal sklic izredne seje DZ. Predlaga preoblikovanje direktorata za logistiko v agencijo znotraj ministrstva ter vzpostavitev parlamentarne kontrole. V NSi so poudarili strateški pomen domače obrambe, a tudi nujnost strogih nadzornih mehanizmov. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je pojasnila, da so nadzorni sveti podjetij odgovorni za svoje odločitve, poslanka Mojca Šetinc Pašek pa bo predlagala posebno komisijo DZ za nadzor orožarskih poslov SDH.

Iz urada predsednice republike Nataše Pirc Musar so sporočili, da je ob upravljanju obrambnih naložb nujen učinkovit nadzor za zagotavljanje transparentnosti, pri čemer predsednica pričakuje spoštovanje načel korporativnega upravljanja. Podobna pričakovanja so izrazili v stranki Svoboda in SD, pri čemer slednji napovedujejo predloge za dodatne nadzorne mehanizme.

Vlada je 23. julija sprejela strategijo razvoja obrambne industrije, ki predvideva vključevanje slovenskih podjetij v mednarodni prostor, povečanje strateških vlaganj in ustanovitev holdinga za podporo raziskavam in razvoju ter krepitvi odpornosti. Resolucija o dolgoročnem programu opremljanja Slovenske vojske predvideva dvig obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP do leta 2030.

Zanimivo: Napetosti glede nakupov so prisotne tudi drugod. Sekcija za urgentno medicino in sekcija reševalcev sta pozvali k ustavitvi nakupa novih helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, saj naj bi izbrani helikopter podjetja Leonardo imel strokovne pomanjkljivosti. NSi in SDS zahtevata razveljavitev razpisa, medtem ko na ministrstvu za notranje zadeve opozorila opozicije razumejo kot politično vmešavanje.

Svet proti izraelskemu načrtu za zasedbo Gaze

Ključno: Izraelski varnostni kabinet je potrdil načrt za zasedbo mesta Gaza, kar je sprožilo ostre odzive opozicije in mednarodne skupnosti. Nemčija je kot odgovor omejila izvoz vojaške opreme v Izrael, več držav in organizacij pa poziva k preklicu načrta.

Podrobno: Izraelski varnostni kabinet je po dolgi nočni razpravi sprejel predlog premierja Benjamina Netanjahuja za zasedbo mesta Gaza. Do 7. oktobra naj bi iz mesta evakuirali vse civiliste, nato pa začeli kopensko ofenzivo z namenom poraza Hamasa. Sprejeli so pet načel za končanje vojne: razorožitev Hamasa, vrnitev vseh ujetnikov, demilitarizacijo Gaze, izraelski varnostni nadzor ter vzpostavitev civilne uprave brez Hamasa in palestinske uprave. Netanjahu zatrjuje, da Izrael Gaze ne želi obdržati, temveč jo predati arabskim silam, ki ne bi ogrožale Izraela.

Načrt je sprožil ostre odzive. Hamas ga označuje za vojni zločin in opozarja na žrtvovanje ujetnikov. Kritični so tudi palestinski predsednik Mahmud Abas, opozicijski vodja Jair Lapid, del izraelskega vojaškega vrha ter družine ujetnikov, ki svarijo, da širitev spopadov pomeni smrtno obsodbo zajetih. V Izraelu so potekali protesti, v Jeruzalemu in Tel Avivu so demonstranti zahtevali dogovor o izpustitvi talcev. V Gazi je po podatkih še okoli 50 ujetnikov, od tega približno 20 živih.

Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk poziva Izrael k preklicu načrta, spoštovanju pravice Palestincev do samoodločbe in omogočanju neomejenega dostopa humanitarne pomoči. K premisleku pozivajo tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in številne države, med njimi Velika Britanija, Turčija, Avstralija, Španija in Kitajska.

Nemški kancler Friedrich Merz je napovedal delno prepoved izvoza vojaške opreme, ki bi jo Izrael lahko uporabil v Gazi. Odločitev je utemeljil z zaskrbljenostjo nad humanitarnimi posledicami ofenzive. Netanjahu je odločitev označil za nagrado Hamasu. Britanski premier Keir Starmer in turško zunanje ministrstvo svarita pred dodatnim prelivanjem krvi in izseljevanjem Palestincev. Kitajska poziva k ustavitvi »nevarnih dejanj«, Egipt pa opozarja na možnost usmrtitev ujetnikov. Medtem ameriški predsednik Donald Trump odločitev o popolni zasedbi Gaze prepušča Izraelu.

Zanimivo: Slovenska vlada je prepovedala uvoz blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na palestinskih ozemljih in odobrila več kot 800.000 evrov humanitarne pomoči Palestincem. V Ljubljani je približno tisoč ljudi protestiralo proti izraelski politiki v Gazi in pozvalo k popolnemu embargu na Izrael. Palestina je slovensko odločitev pozdravila ter druge članice EU pozvala, naj ji sledijo.

Evropski akt o svobodi medijev začel veljati

Ključno: Veljati je začel evropski akt o svobodi medijev, ki državam članicam EU nalaga vzpostavitev objektivnih postopkov in zagotovitev stabilnega financiranja javnih medijev. Ponudniki medijskih storitev morajo razkriti lastništvo ter podatke o javnem oglaševanju.

Podrobno: V veljavo je stopil Evropski akt o svobodi medijev, ki članicam EU nalaga, da zagotovijo vnaprej določene in objektivne postopke za neodvisno delovanje javnih medijev ter vzdržna in predvidljiva finančna sredstva zanje. Države ne smejo posegati v uredniško politiko, prepovedana pa je uporaba prisilnih ukrepov, vključno z vdorno programsko opremo, proti medijem, uredništvom in novinarskim virom. Ponudniki medijskih storitev morajo objaviti imena dejanskih lastnikov, letni znesek javnih sredstev državnega oglaševanja ter prihodke iz oglaševanja, prejetega od javnih organov ali subjektov iz tretjih držav.

Evropska komisija je akt pripravila tudi zaradi primera iz Slovenije, ko je prejšnja vlada Janeza Janše ustavila financiranje STA. Poročevalka Evropskega parlamenta Sabine Verheyen je poudarila, da akt daje komisiji pravno podlago za ukrepanje ob ogroženi neodvisnosti medijev, vključno z možnostjo postopka ugotavljanja kršitev, če članica samovoljno ustavi financiranje. Predsednica Evropske zveze novinarjev Maja Sever meni, da je vzdržno financiranje javnih medijev ključno za kakovostno novinarstvo in krepitev neodvisnosti.

Slovenska vlada želi akt prenesti v nacionalno zakonodajo s predlogom zakona o medijih, ki je kot izvedbeni zakon že pripravljen, a v državnem zboru čaka na tretjo obravnavo. V Društvu in Sindikatu novinarjev Slovenije opozarjajo, da Slovenija določb še ni uveljavila, zakon pa poleg transparentnosti lastništva in omejevanja medijske koncentracije vključuje tudi določila o državnem oglaševanju. Sprejetje zakona bi omogočilo tudi razdelitev osmih milijonov evrov iz proračuna za pomoč medijem, kar je po besedah podpredsednice društva Mojce Zorko ključno za ohranitev delovnih mest in izboljšanje pogojev novinarskega dela.

Novinarji opozarjajo, da v predalu ministrstva za kulturo čakata tudi predloga zakona o STA in novele zakona o RTV Slovenija, ki bi uredila delovanje javnih medijev, kar ocenjujejo kot nesprejemljivo. Ministrstvo odgovarja, da se evropska uredba uporablja neposredno in da sta oba predloga zakonov v zadnji fazi medresorskega usklajevanja, pri čemer pričakujejo obravnavo in sprejetje jeseni.

Zanimivo: Med državami članicami bo evropski akt o svobodi medijev trenutno implementirala le Finska, preostalih 26 članic, vključno s Slovenijo, pa še ne.

Trump zahteva podatke o vpisu študentov

Ključno: Predsednik ZDA Donald Trump je podpisal odlok, s katerim od univerz zahteva podatke o vpisu študentov. Namen ukrepa je ugotoviti, ali univerze tudi po odločitvi vrhovnega sodišča iz leta 2023, ki je prepovedalo pozitivno rasno diskriminacijo, še vedno upoštevajo rasno pripadnost pri sprejemanju novih študentov.

Podrobno: Trumpova odločitev predstavlja najnovejši udarec politiki raznolikosti, enakosti in vključenosti, poroča NPR. Konservativna večina vrhovnega sodišča je lani razsodila proti uporabi pozitivne diskriminacije, ki so jo univerze desetletja uporabljale za zagotavljanje večjega deleža študentov iz rasnih manjšin.

Trumpova administracija, ki je v sporu z več prestižnimi univerzami, sumi, da nekatere še naprej izvajajo prakse za spodbujanje raznolikosti, kljub sodbi sodišča, navaja AFP. V dopisu ministrstvu za izobraževanje je Trump zapisal, da pomanjkanje podatkov še vedno odpira vprašanje, ali se rasa uporablja pri izbiri študentov. Med pogoji za nadaljevanje zvezne proračunske podpore univerzam je tudi odprava upoštevanja rase pri vpisu.

Zanimivo: V ZDA so začele veljati nove splošne carinske stopnje za uvoz blaga, in sicer do 41 odstotkov (za države EU 15 odstotkov). Trump je uvedel dodatne carine proti Indiji zaradi nakupa ruske nafte. Evropska komisija je medtem zamrznila povračilne carine na ameriško blago v vrednosti približno 93 milijard evrov po sklenitvi okvirnega trgovinskega dogovora. Omenimo pa še, da je ameriški minister za zdravje Robert Kennedy mlajši ustavil 22 projektov razvoja mRNA cepiv proti respiratornim virusom v vrednosti 500 milijonov dolarjev, kar strokovnjaki ocenjujejo kot eno najnevarnejših zdravstvenih odločitev doslej.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Dve leti po najhujših poplavah v zgodovini države se je višina sredstev, ki jih je Slovenija doslej namenila za obnovo, ustavila pri 1,181 milijarde evrov. Do leta 2028 je predvidenih še dodatnih 2,5 milijarde evrov, prihodnja tri leta pa bodo dela usmerjena v zahtevnejše projekte obnove na vodotokih in plazovih.

Na Univerzi v Mariboru so številni člani akademske skupnosti rektorja Zdravka Kačiča pozvali k prekinitvi sodelovanja z izraelskimi ustanovami in odprtju študijskih mest za palestinske študente. Ob tem so poudarili, da univerza ne sme ostati tiha ali nevtralna ob dogajanju v Gazi.

Košarkarski zvezdnik Luka Dončić je podpisal triletno pogodbo z ekipo Los Angeles Lakers v vrednosti 165 milijonov dolarjev oziroma 142,3 milijona evrov. Pogodba mu omogoča, da bo leta 2028, ko bo v ligi NBA deseto leto, upravičen do petletne pogodbe, vredne do 417 milijonov dolarjev. Dončić se je pridružil tudi slovenski košarkarski reprezentanci na pripravah za evropsko prvenstvo, kjer je poudaril, da je cilj vedno osvojitev kolajne, ter pohvalil vzdušje v ekipi. Prva pripravljalna tekma jih čaka proti svetovnim prvakom Nemcem v Stožicah.

Gremo še v tujino. Ukrajinske oblasti so razkrile obsežno korupcijsko shemo, povezano z vojaškimi nabavami, v katero je bilo vpletenih več politikov, med njimi naj bi bil tudi poslanec iz stranke predsednika Volodimirja Zelenskega. V podporo Ukrajini je Nizozemska napovedala dobavo ameriških oborožitvenih sistemov v vrednosti 500 milijonov evrov, enako vrednost opreme in orožja pa so 5. avgusta napovedale tudi Švedska, Danska in Norveška.

V ameriški zvezni državi Teksas so številni demokratski kongresniki zapustili državo in odšli v demokratsko vodene zvezne države, da bi preprečili glasovanje o spremembah meja volilnih okrožij, s katerimi želijo republikanci na prihodnjih volitvah ohraniti večino v zveznem kongresu. Guverner Greg Abbott, republikanec, je pobeglim poslancem zagrozil z aretacijo.

V Moskvi se je ameriški odposlanec Steve Witkoff srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in njegovim svetovalcem Jurijem Ušakovom, ki je srečanje ocenil kot koristno in konstruktivno. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem dejal, da je bil dosežen velik napredek. Iz Kremlja so sporočili, da se bosta Trump in Putin srečala prihodnji teden. Glede morebitnega srečanja z ukrajinskim predsednikom Zelenskim je Putin poudaril, da je to sicer možno, vendar morajo biti izpolnjeni ustrezni pogoji, ki pa so po njegovih besedah še daleč od realizacije. Medtem se izteka desetdnevni rok za dosego premirja v Ukrajini, ki ga je Trump dal Putinu. Ker do dogovora ni prišlo, bi lahko ZDA v skladu s Trumpovimi napovedmi zdaj sprejele odločitve o morebitnih ukrepih proti Rusiji.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.

Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!

Starejše sestre