Tedenskih (s)pet, 19. - 26. 7.

Big Sister
Jul 26
11 min read

Zadnja jesen v tem mandatu vlade in DZ bo po pričakovanjih znova pestra. Za koalicijo bo to še zadnja priložnost za izpeljavo obljubljenih projektov, med drugim pokojninske reforme in medijske zakonodaje. Ob predvidenem dvigu obrambnih izdatkov bo zahtevno tudi sprejemanje proračunskih dokumentov. Odprta ostajajo tudi nekatera kadrovska vprašanja. Politična jesen utegne prinesti tudi nekaj referendumov. Zaenkrat pa si poglejmo, kaj se je dogajalo v minulem tednu.

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Trump pod pritiskom zaradi primera Epstein

Ključno: Ameriški predsednik Donald Trump se sooča z rastočim nezadovoljstvom svojih podpornikov zaradi domnevnega prikrivanja dokumentov v primeru Epstein. Kritiki opozarjajo na vlogo izraelske obveščevalne službe in zahtevajo odgovore.

Podrobno: V četrtek je namestnik pravosodne ministrice Todd Blanche v zveznem zaporu zaslišal Ghislaine Maxwell, nekdanjo sodelavko pokojnega Jeffreyja Epsteina. Zaslišanje naj bi bilo del prizadevanj Trumpove administracije, da pomiri razočarane privržence, ki zahtevajo objavo Epsteinove dokumentacije, kar je Trump v preteklosti obljubljal. Kljub nekdanjim pozivom k transparentnosti, je administracija nedavno sporočila, da primer zaključujejo brez obtožb in da seznam strank ne obstaja - čeprav je pravosodna ministrica Pam Bondi še februarja trdila, da ima seznam na svoji pisalni mizi.

Izpuščena pa je bila ena ključna točka: morebitne povezave Epsteina z obveščevalnimi službami. Na novinarsko vprašanje, ali je Epstein sodeloval s tujimi obveščevalnimi agencijami, je Trump izbruhnil, Bondi pa se je odzvala, kot da za to prvič sliši. Kritiki opozarjajo, da vlada z izjavami o Epsteinovem samomoru in pomanjkanju dokazov o izsiljevanju odvrača pozornost od širšega konteksta - Epsteinovega nenavadnega vzpona, njegovih stikov z voditelji držav in domnevnih povezav z Mosadom.

Epstein, ki ni imel univerzitetne izobrazbe, je že pri 21 letih poučeval na prestižni šoli Dalton in nato hitro napredoval v investicijski banki Bear Sterns. V 80. in 90. letih je razvil tesne stike z izraelskim vodstvom, savdskimi poslovneži in ameriškimi eliti, živel je razkošno in vodil obsežen spolni ring z mladoletnicami na zasebnem otoku. Med znanimi gosti so bili Donald Trump, Bill Clinton, Ehud Barak in princ Andrew. Epstein je trdil, da svetuje vladam in ima celo avstrijski potni list s ponarejenimi podatki. Preiskovalci, kot je novinarka Vicky Ward, menijo, da je bil Epstein »hiperpovezovalec«, kar pomeni, da je bil koristen številnim akterjem, ne nujno formalni obveščevalec.

Epstein je s sodelovanjem z ameriškimi oblastmi dosegel smešno mile kazni - leta 2005 je bil obtožen spolne zlorabe več mladoletnic, pa je po dogovoru zveznih tožilcev odslužil le 13 mesecev delno odprtega zapora. Njegov odvetnik Alan Dershowitz, znan izraelski podpornik, je zanikal, da bi bil Epstein povezan z Mosadom. Kljub temu pa mnogi, med njimi tudi Glenn Greenwald, opozarjajo, da so vsi indici – dostop do elite, nadzor z videokamerami, nepojasnjeno premoženje – značilni za operacijo obveščevalnih služb.

Sumljive smrti povezanih oseb še poglabljajo dvome: Jean-Luc Brunel in domnevna žrtev Virginia Giuffre sta umrla v okoliščinah, ki jih oblasti označujejo za samomor, a brez prepričljivih dokazov. Epsteinova nekdanja sodelavka Maxwellova je edina, ki prestaja kazen - noben "uporabnik storitev" ni bil kaznovan.

Obtožbe, da naj bi Epstein delal za Mosad, je ostro zanikal nekdanji izraelski premier Naftali Bennett, ki trdi, da so to laži, usmerjene proti Izraelu. Vendar je ravno to, da Izrael zdaj sploh odgovarja na obtožbe, znak, da se tamkajšnje oblasti in ameriški politični vrh bojijo posledic – izraelski ugled v ZDA je zaradi vojne v Gazi močno načet, javno mnenje se hitro obrača proti njemu.

Trump medtem tvega politični razkol znotraj lastne baze – vse več konservativcev, tudi njegovih nekdanjih zaveznikov, kot so Tucker Carlson, Joe Rogan in Megyn Kelly, zdaj javno zahteva odgovore in kritizira administracijo zaradi prikrivanja. Epsteinov primer bi lahko razklal gibanje MAGA in pomembno vplival na ameriško politiko.

Zanimivo: V ponedeljek je Trump sklenil trgovinski dogovor z Japonsko, ki predvideva 15-odstotne carine na japonski uvoz in 550 milijard dolarjev investicij. Istega dne so ZDA napovedale izstop iz Unesca, češ da je protiizraelski. Začelo se je tudi sojenje v tožbi Harvarda proti vladi ZDA zaradi očitkov antisemitizma. V četrtek je Trump podpisal zakon o ukinitvi devet milijard dolarjev sredstev za javne medije in pomoč tujini.

DZ potrdil tri zakone, tudi za evtanazijo

Ključno: DZ je po vetih državnega sveta znova izglasoval zakone o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o medicinski konoplji in o zaščiti živali. O zakonu o gostinstvu bo odločal septembra. Vlada je medtem potrdila novelo zakona o kmetijskih zemljiščih.

Podrobno: Državni zbor je po torkovem vetu državnega sveta v četrtek dokončno sprejel zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je junija 2024 prejel podporo volivcev na posvetovalnem referendumu. Zanj je glasovalo 50 poslancev. Zakon odraslim osebam, ki neznosno trpijo zaradi hude neozdravljive bolezni ali trajne okvare zdravja in so sposobne odločanja, priznava pravico do prostovoljnega končanja življenja. Nasprotniki zakona so napovedali zbiranje podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Dan po sprejemu je Aleš Primc v DZ vložil 15.000 podpisov za začetek postopka, za razpis referenduma pa bodo morali zbrati še dodatnih 40.000 podpisov.

DZ je potrdil tudi novelo zakona o zaščiti živali, ki prinaša več pomembnih sprememb. Med njimi so prepoved baterijske reje kokoši od leta 2029, obvezno mikročipiranje mačk, prepoved kastracije pujskov brez ustrezne protibolečinske oskrbe, spremembe financiranja zavetišč in širša pooblastila inšpektorjem. Novela je naletela na ostre odzive kmetov in dela strokovne javnosti, ki opozarjajo, da njihova mnenja niso bila dovolj upoštevana.

Zakonodajalci so znova potrdili tudi zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene. Zakon naj bi prebivalcem zagotovil dostop do varno pridelane medicinske konoplje, ki jo bo mogoče predpisati po presoji zdravnika za katerokoli zdravstveno stanje ali indikacijo.

Edini zakon, o katerem DZ še ni ponovno odločal, je zakon o gostinstvu, ki bo znova na dnevnem redu septembra.

Zanimivo: Vlada je medtem na dopisni seji potrdila predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih. Gre za ukrep, s katerim želi država dolgoročno zavarovati kmetijska zemljišča in kakovost tal ter s tem okrepiti prehransko varnost.

Vlada sprejela strategijo za razvoj obrambne industrije

Ključno: Vlada je potrdila prvo strategijo razvoja obrambne industrije, ki predvideva ustanovitev posebnega holdinga za vlaganja v domače projekte. Strategiji nasprotuje Levica, del sredstev pa bo namenjen projektom dvojne rabe.

Podrobno: Vlada je sprejela strategijo razvoja obrambne industrije in tehnološke baze, ki naj bi okrepila slovensko industrijo in njeno vpetost v evropski obrambni prostor. Dokument temelji na resoluciji o dolgoročnem razvoju in opremljanju Slovenske vojske do leta 2040, kjer je predvideno, da bo Slovenija del vojaških zmogljivosti razvijala v okviru lastne industrije. S tem naj bi povečala svojo tehnološko samozadostnost ter varnostno in infrastrukturno odpornost.

V okviru strategije je predvidena ustanovitev posebnega državnega holdinga po zgledu Holdinga Slovenske elektrarne, ki bo slovenskim podjetjem pomagal pri črpanju evropskih sredstev za obrambno-tehnološke projekte. Kot je pojasnil državni sekretar na obrambnem ministrstvu Marko Lovše, bo pri tem sodeloval Slovenski državni holding, potem ko bo predlog pregledal strateški svet za obrambno-tehnološko bazo.

Strategiji je nasprotovala stranka Levica, ki nasprotuje orožju in oboroževanju nasploh. Minister za delo Luka Mesec je ob tem dejal, da bi Levica strategiji lahko podprla, če bi bila glavnina sredstev namenjena projektom dvojne rabe.

Vlada se je seznanila tudi z implementacijo resolucije o dolgoročnem razvoju vojske. V skladu z njo bodo obrambni izdatki do leta 2040 postopoma dosegli tri odstotke BDP. Sredstva bodo razdeljena na dva stebra. Prvi steber bodo jedrni vojaški izdatki, drugi pa investicije v odpornost in varnost. Prvi steber vključuje financiranje obrambnega sistema, opreme in projektov, kot so prizidek bolnišnice Petra Držaja, širitev Luke Koper, nadgradnja železnic, gradnja heliportov ter nakup opreme za odvzem in hrambo krvi. V drugem stebru pa bodo sredstva za zaščito ključne infrastrukture, omrežij, odpornosti ter razvoj domače obrambne industrije.

Zanimivo: Lovše je ob tem poudaril, da bo končna razdelitev sredstev še predmet pogajanj z Natom, a da bodo po zavezah s srečanja v Haagu celotni trije odstotki BDP-ja namenjeni izključno za prvi steber. Več informacij naj bi predstavili v prihodnjem tednu.

Notranji ministri EU za ostrejši nadzor migracij

Ključno: Notranji minister Boštjan Poklukar se je udeležil neformalnega zasedanja ministrov EU, kjer so razpravljali o vračanju migrantov in poostrenem nadzoru meja. Šest članic Unije poziva k vzpostavitvi centrov za vračanje izven EU.

Podrobno: Poklukar je sodeloval na neformalnem srečanju ministrov za notranje zadeve EU, ki je bilo posvečeno boju proti nezakonitim migracijam. Danska želi še letos doseči dogovor o predlogu uredbe, ki bi urejala vračanje migrantov brez pravice do bivanja v EU. Slovensko notranje ministrstvo poudarja potrebo po pravnem okviru, ki bi jasno določil obveznosti migrantov glede sodelovanja z nacionalnimi organi in posledice nesodelovanja v postopku vračanja.

Medtem je nemški notranji minister Alexander Dobrindt skupaj z ministri iz Danske, Češke, Poljske, Avstrije in Francije predstavil načrt za poostren nadzor migracij s petimi točkami. Ta vključuje strožje izgonne ukrepe, vzpostavitev centrov za vračanje v tretjih državah (npr. Turčiji, Ruandi, Albaniji), zapiranje meja ter povečano prisotnost Frontexa z brezpilotnimi letalniki, dodatnimi vozili in patruljami.

Dobrindt je povedal, da Nemčija ne zavira dogovorov, temveč jih vodi, in opozoril na visoke socialne standarde, ki jih ob neobvladanem priseljevanju ni mogoče vzdrževati. Predstavniki Luksemburga niso bili povabljeni, saj nasprotujejo strožjim ukrepom.

Unija trenutno uspešno vrne le 23 odstotkov zavrnjenih migrantov v države izvora. Zato so na srečanju predlagali tudi uvedbo sankcij za države, ki ne sodelujejo pri vračanju, na primer z omejevanjem vizumov. Nemčija medtem nadaljuje poostren nadzor na svojih mejah; na meji s Poljsko tovornjaki čakajo več ur. Včeraj je Nemčija izgnala 81 afganistanskih državljanov, ki so bili obsojeni v tej državi, in jih deportirala v Kabul.

Združeni narodi ob tem opozarjajo na nevarnosti prisilnega vračanja v Afganistan. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk poziva k takojšnji ustavitvi vračanja vseh afganistanskih beguncev in prosilcev za azil, saj jim grozijo preganjanje, pridržanje ali mučenje.

Zanimivo: Mimogrede, ameriški predsednik Donald Trump je medtem podpisal prvi zakon o kriptovalutah v ZDA. Zadeva t. i. stabilne kovance - vrsto kriptovalut, katerih vrednost je vezana na stabilen zunanji vir, kot je dolar, evro ali zlato.

Francija napovedala priznanje Palestine, pogajanja v Gazi propadla

Ključno: Vrstila so se opozorila Izraelu zaradi humanitarne krize v Gazi, obenem so propadla pogajanja med Izraelom in Hamasom v Dohi. Dosežen pa je bil dogovor o prekinitvi ognja med Sirijo in Izraelom.

Podrobno: V nedeljo je izraelska vojska pozvala prebivalce Gaze k evakuaciji iz območja okoli mesta Deir al Balah in nato sprožila kopensko ter zračno ofenzivo. V ponedeljek so izraelske sile med napadom na to območje zadele stavbo, v kateri je delovalo osebje Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), poškodovano je bilo tudi glavno skladišče organizacije. WHO je opozorila, da je njihovo delovanje v Gazi zaradi napadov ohromljeno.

Skupina 28 držav, med njimi Slovenija, je v skupni izjavi na pobudo Združenega kraljestva v ponedeljek pozvala k takojšnjemu končanju vojne in odpravi omejitev pri dostavi pomoči v Gazo. Nemčija izjave ni podpisala, saj naj bi bila vsebinsko enaka prejšnji izjavi Evropskega sveta.

V torek je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas obsodila pobijanje civilistov, ki iščejo humanitarno pomoč. Skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen je Izrael pozvala k izpolnitvi dogovorov o povečanju humanitarne pomoči.

V četrtek je Hamas sporočil, da se je odzval na predlog za 60-dnevno premirje. Izrael je prejel odziv in nato odpoklical pogajalce iz Dohe, podobno je storil tudi ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff. Po njegovem mnenju odgovor Hamasa kaže na pomanjkanje volje po prekinitvi ognja. Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta izrazila prepričanje, da Hamas zavira dogovor o prekinitvi ognja in izpustitvi talcev.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v četrtek napovedal, da bo Francija septembra na Generalni skupščini ZN priznala Palestino, kar je sprožilo ostre odzive ZDA in Izraela. Trump je izjavil, da ta odločitev nima nobene teže. Priznanje Palestine so pozdravili v Palestini in več evropskih državah, medtem ko sta Nemčija in Združeno kraljestvo sporočili, da tega ne nameravata storiti. Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je Macronovo napoved označila kot "drzen korak za mir in rešitev dveh držav". Slovenija je prav tako kritizirala izraelske poslance zaradi poziva k priključitvi zasedenega Zahodnega brega.

Zanimivo: Nevladna organizacija Zdravniki brez meja je opozorila, da četrtina otrok, mlajših od pet let, nosečnic in doječih mater v Gazi trpi zaradi podhranjenosti. Opozorili so na izraelsko politiko stradanja. Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi je zaradi lakote umrlo že 122 ljudi, med njimi 83 otrok. Voditelji Združenega kraljestva, Francije in Nemčije so v skupni izjavi pozvali k odpravi omejitev pomoči in končanju humanitarne katastrofe.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Premier Robert Golob se je v ponedeljek srečal z evropsko komisarko Marto Kos in poudaril, da je Slovenija lahko zadovoljna z večletnim finančnim okvirjem EU za obdobje 2028–2034. Izrazil je zadovoljstvo nad povečanjem sredstev za konkurenčnost in širitev EU, komisarka Kos pa je posebej izpostavila pomen področja varnosti, v katerega sodi tudi širitev Unije. Slovenija se je istega dne pridružila skupini 24 držav, ki so pod okriljem Združenega kraljestva pozvale k takojšnjemu končanju vojne v Gazi, odpravi omejitev pri dostavi pomoči v enklavo ter brezpogojni izpustitvi talcev, ki jih zadržuje Hamas.

V ponedeljek je večji del države zajelo hudo neurje s silovitim vetrom in točo. Najhuje je bilo v Bovcu, Kobaridu, Horjulu in Trbovljah, kjer je veter odkrival strehe in podiral drevesa. Brez elektrike je ostalo več tisoč gospodinjstev. V torek je ob drugi obletnici uničujočih poplav avgusta 2023 vlada poudarila, da je bilo doslej za obnovo namenjenih 1,2 milijarde evrov, do leta 2028 pa je predvidenih še dodatnih 2,5 milijarde. V prihodnje bodo v ospredju kompleksnejši projekti na vodotokih in plazovitih območjih ter spremembe zakonodaje za boljši odziv na podobne naravne nesreče.

Slovenija je v torek tudi uradno in dokončno odstopila od nakupa bojnih vozil boxer. Vlada je podpisala spremembo k memorandumu v okviru tega programa, pogodba o nakupu alternativnih vozil patria pa je v fazi usklajevanja. Medtem je Gibanje Svoboda tožilstvu prijavilo poslanca SDS Žana Mahniča zaradi domnevnega javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Mahnič je napovedal povratno ovadbo zoper premierja Goloba in stranko Svoboda.

Romski svetniki so v torek obsodili nasilje znotraj romske skupnosti, pri čemer je predsednik foruma Darko Rudaš poudaril, da so takšna dejanja nesprejemljiva, hkrati pa zavrnil posplošene negativne sodbe o celotni skupnosti. V sredo sta Slovenija in Belgija na zasedanju pravosodnih ministrov EU izrazili podporo mednarodnim pravosodnim institucijam, potem ko so ZDA uvedle sankcije proti tožilcu in štirim sodnicam Mednarodnega kazenskega sodišča, med njimi tudi Slovenki Beti Hohler in poročevalki ZN Francesci Albanese.

Več kot 200 profesorjev ljubljanske univerze je pozvalo rektorja Gregorja Majdiča, naj od Evropske komisije zahteva izključitev izraelskih univerz iz programov, ki jih financira. Zahteva je sledila odzivu univerze na izjave poročevalke Albanese, da sodelovanje z izraelskimi ustanovami normalizira zločine v Gazi. Na športnem področju je Tadej Pogačar na dirki po Franciji po kraljevski 18. etapi ohranil vodstvo s prednostjo 4 minut in 26 sekund pred Jonasom Vingegaardom, medtem ko je Primož Roglič skupno peti.

Gremo še v tujino. Oblasti ameriške zvezne države Teksas, ki so jo v začetku julija prizadele uničujoče hudourniške poplave, so občutno znižale število pogrešanih oseb – s prvotnih več kot 160 na zgolj tri. Iskanje teh oseb se je v preteklem tednu nadaljevalo.

Na virtualnem srečanju kontaktne skupine za Ukrajino je britanski obrambni minister John Healey poudaril, da morajo zaveznice izkoristiti 50-dnevni rok premirja, ki ga je Washington predlagal Rusiji, da dodatno oborožijo Ukrajino in ji tako okrepijo pogajalski položaj. Ukrajinski premier Denis Šmihal je ob tem izpostavil, da bo Ukrajina do konca leta potrebovala več kot pet milijard evrov vojaške pomoči.

Ukrajinski parlament je ta teden sprejel zakon, s katerim je odpravil neodvisnost ključnih protikorupcijskih institucij – Nacionalnega protikorupcijskega urada in posebnega protikorupcijskega tožilstva, ki bosta po novem podrejena generalnemu državnemu tožilcu. Kritike na račun zakona je izrazila Evropska unija, v Kijevu pa so se 23. julija odvili protesti. Dan pozneje je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, po posvetu s predstavniki protikorupcijskih organov, predstavil nov zakon, ki naj bi okrepil vladavino prava.

V sredo je potekal tretji krog pogajanj med Ukrajino in Rusijo, ki pa ni prinesel večjega napredka pri iskanju politične rešitve. Strani sta se vendarle dogovorili za izmenjavo po 1200 vojnih ujetnikov. Istega dne je Meddržavno sodišče (ICJ) sprejelo pomembno odločitev, da kršitve obveznosti v boju proti podnebnim spremembam predstavljajo protipravno ravnanje. Ta razsodba lahko državam, ki utrpijo škodo, odpre pot za vložitev odškodninskih zahtevkov zoper kršiteljice.

Evropska komisija je v četrtek Sloveniji in še sedemnajstim drugim državam članicam izdala uradni opomin, ker v nacionalno zakonodajo niso pravočasno in v celoti prenesle direktive, namenjene preprečevanju izogibanja sankcijam EU, tudi tistim proti Rusiji. Če v dveh mesecih ne bodo ukrepale, jim grozi nadaljevanje postopka zaradi kršitev prava EU.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.