Tedenskih (s)pet, 19. - 26. 4.

Ruski raketni napadi, napetosti v Kašmirju, interpelacija v slovenskem parlamentu ... Prejšnji teden res ni bil dolgočasen. Pa še nekaj: več kot 100 ameriških univerz se je postavilo proti Trumpovim ukrepom! Če te zanima, kaj vse se je še dogajalo doma in po svetu, beri naprej.

Vir: Wix

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Druga interpelacija Golobove vlade

Ključno: Druga interpelacija vlade Roberta Goloba, ki jo je sprožila SDS zaradi izjav premierja glede pokojninske reforme iz leta 2012, je po 14-urni razpravi v DZ padla.

Podrobno: Poslanci SDS so po razpravi predlagali sklep o predčasnem zaključku mandata vlade, a je bil predlog s 43 glasovi proti in 30 za zavrnjen. SDS je od predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič zahtevala opravičilo, ker jim ni dovolila predvajanja videoposnetkov ob predstavitvi interpelacije.

Razprava v DZ je bila v znamenju ostrih očitkov med koalicijo in opozicijo, ki so se razširili tudi na prihajajoči referendum o zakonu o dodatkih k pokojnini za izjemne umetniške dosežke. Predstavniki koalicije so opozicijski SDS očitali, da z referendumom o dodatkih za umetnike neupravičeno zapravlja javni denar in skuša ukiniti jasne kriterije, ki jih nov zakon določa za podeljevanje izrednih pokojnin. Premier Golob je poudaril, da so se izredne pokojnine v preteklosti podeljevale brez enotnih kriterijev in da jih je prejšnja vlada v kratkem času podelila več kot sedanja vlada v celotnem mandatu. Minister Luka Mesec je opozoril, da se bodo dodatki še vedno podeljevali, vendar brez jasnih kriterijev, če referendum uspe. Poslanec SDS Zvone Černač pa je poudaril, da gre pri teh dodatkih za relikt preteklosti, katerega stroški so bistveno višji, kot jih navaja koalicija.

Pomemben del razprave je bil namenjen tudi predlagani pokojninski reformi, ki je še v pripravi. Minister Mesec je poudaril, da gre za nujno reformo zaradi staranja prebivalstva, pri čemer je izpostavil široko podporo med socialnimi partnerji – vseh pet delodajalskih združenj in šest od sedmih sindikalnih central podpira spremembe. SDS je nasprotno opozorila, da reforma poslabšuje položaj upokojencev in ne zagotavlja dolgoročne stabilnosti pokojninske blagajne. SDS Golobu očita predvsem laži glede te reforme in manipuliranje javnosti.

NSi je med drugim izpostavila težave v zdravstvu, uvedbo novih obveznih prispevkov, nepremičninski davek, afero Litijska, resničnostni šov Vojaki v akciji in načrte za likvidacijo podjetja CSS Škofja Loka. Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj je ob tem izrazil dvom o učinkovitosti pokojninske reforme, ki po njegovem mnenju prikrito znižuje pokojninsko osnovo z razširitvijo obdobja obračuna pokojnin. Poslanka nepovezanih poslancev Eva Irgl pa je opozorila, da več kot polovica upokojencev prejema pokojnine, nižje od praga revščine, zato je kritizirala vlado, da ni naredila dovolj za izboljšanje razmer.

Zanimivo: Golobova vlada je vse očitke SDS zavrnila kot neutemeljene, pri čemer poudarja, da izboljšuje položaj upokojencev, interpelacijo pa vidi kot zlorabo parlamentarnega postopka. Minister za obrambo Borut Sajovic je med drugim izpostavil dosežke, kot sta rekordno nizka brezposelnost ter večja stabilnost pokojninske in zdravstvene blagajne. Poleg tega je Golob v torek na seji DZ zagotovil, da bo večina načrtovanih reform potrjenih v tem mandatu. Za velik uspeh si šteje, da so predlagane spremembe pokojninskega sistema usklajene s socialnimi partnerji.

Ruski napadi kljub pritiskom za premirje

Ključno: Rusija je, kljub pritiskom ZDA za dogovor o prekinitvi ognja, izvedla raketni napad na Kijev, medtem ko potekajo prizadevanja za vzpostavitev neposrednih pogovorov med Moskvo in Kijevom.

Podrobno: Ruski predsednik Vladimir Putin je med pravoslavno veliko nočjo razglasil velikonočno premirje v Ukrajini, a so iz države poročali o ruskem topniškem obstreljevanju. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril, da Rusija le skuša ustvariti vtis premirja.

V ponedeljek je Putin nakazal pripravljenost Rusije za neposredne pogovore z Ukrajino. Zelenski je ob tem poudaril, da je Ukrajina pripravljena na pogajanja z Moskvo šele po uveljavitvi prekinitve ognja.

V sredo je v Londonu potekalo novo mednarodno srečanje o Ukrajini, ki je bilo nižje ravni od predvidene, saj je udeležbo odpovedal ameriški zunanji minister Marco Rubio. Srečanje je zaznamovalo razkritje ameriškega predloga za konec vojne, ki od Ukrajine zahteva, da se odreče vsem zasedenim ozemljem.

V četrtek je Rusija izvedla raketni napad na Kijev, v katerem je bilo ubitih najmanj 12 ljudi, 90 pa ranjenih. Šlo je za enega najhujših napadov na ukrajinsko prestolnico od začetka ruske invazije. O napadih so poročali tudi iz Harkova in drugih mest. Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu predsedniku Putinu sporočil, naj se ustavi, saj so takšni napadi nepotrebni.

V petek je generalni sekretar Nata Mark Rutte po pogovorih s Trumpom in visokimi predstavniki ameriške vlade poudaril, da Rusija ostaja dolgoročna grožnja zavezništvu, ter izrazil prepričanje, da bodo ZDA imele osrednjo vlogo pri prizadevanjih za končanje vojne.

V pogovoru za ameriško revijo Time je Trump dejal, da bo polotok Krim, ki si ga je Moskva priključila leta 2014, ostal pri Rusiji. Medtem je Putin znova sprejel posebnega ameriškega odposlanca Stevea Witkoffa, s katerim sta govorila o možnostih neposrednih pogovorov med Kijevom in Moskvo. Ukrajinska in ruska vojska sta nadaljevali medsebojne napade.

Zanimivo: Trump je med pogovori jasno nakazal, da Krim ostaja pod rusko oblastjo, kar pomeni spremembo v dosedanjem ameriškem stališču do ukrajinskega ozemeljskega integriteta.

Napad na indijske turiste v Kašmirju

Ključno: Zaradi napada na indijske turiste v Kašmirju so se zaostrili odnosi med Indijo in Pakistanom.

Podrobno: V indijskem delu Kašmirja so oboroženi napadalci blizu mesteca Pahalgam streljali na skupino turistov, pri čemer je bilo ubitih 26 ljudi, med njimi 25 indijskih državljanov in en Nepalec, ranjenih pa je bilo še 17 oseb. Napad, ki velja za najhujšega na civiliste po napadu v Mumbaju leta 2008, je na družbenih omrežjih prevzela manj znana skupina Kašmirski odpor, ki je izrazila nezadovoljstvo zaradi demografskih sprememb v regiji.

Indijski premier Narendra Modi je napad obsodil kot gnusno teroristično dejanje in obljubil kazen za odgovorne. Zaradi dogodkov je predčasno prekinil dvodnevni obisk Savdske Arabije in se vrnil v New Delhi. Finančna ministrica Nirmala Sitharaman je prav tako prekinila obisk v ZDA in Peruju ter se odpravila nazaj v Indijo. Tudi minister zvezne države Džamu in Kašmir Omar Abdulah je napad ostro obsodil in poudaril, da gre za največji napad na civiliste v zadnjih letih.

Kot odziv na napad je Indija 23. aprila zaprla osrednji mejni prehod s Pakistanom, prekinila dogovor o delitvi vode in obtožila Pakistan podpore terorizmu. Naslednji dan je vsem pakistanskim državljanom v Indiji odredila, naj zapustijo državo. Združeni narodi so 25. aprila obe državi pozvali k največji zadržanosti in izrazili upanje, da bo spor rešen po mirni poti.

Kašmir, kjer Indija za varnost skrbi s pol milijona vojakov, je od razglasitve neodvisnosti Indije in Pakistana leta 1947 razdeljen med obe državi, ki si ga vsaka lasti v celoti. Od treh vojn med Indijo in Pakistanom sta se dve začeli zaradi Kašmirja. Oborožen upor proti Indiji poteka od leta 1989, a se je po ukinitvi delne avtonomije Kašmirja leta 2019 nekoliko umiril. V zadnjem obdobju Indija spodbuja turizem v regiji, ki jo je lani obiskalo okoli 3,5 milijona turistov, večinoma iz Indije.

Zanimivo: Mestece Pahalgam, kjer je prišlo do napada, je znano kot "indijska Švica" zaradi svoje slikovite pokrajine v Himalaji. Napad je najhujši tovrstni dogodek v skoraj 20 letih.

Ameriške univerze in zvezne države proti Trumpovim politikam

Ključno: Več kot 100 ameriških univerz je obsodilo vladno vmešavanje v akademsko svobodo, medtem ko je 12 zveznih držav vložilo tožbo proti predsedniku ZDA Donaldu Trumpu zaradi njegove carinske politike.

Podrobno: Več kot 100 ameriških univerz in kolidžev je v skupnem pismu obsodilo politično vmešavanje Trumpove vlade v njihovo akademsko neodvisnost. Pismo je bilo objavljeno dan po tem, ko je univerza Harvard 21. aprila vložila tožbo proti vladi ZDA zaradi zamrznitve financiranja, groženj in pritiskov. V pismu so univerze poudarile, da se zavzemajo za svobodno izmenjavo mnenj brez strahu pred povračilnimi ukrepi, cenzuro ali izgonom iz ZDA. Vlada pod pretvezo boja proti antisemitizmu univerzam grozi z odvzemom zvezne proračunske pomoči, če ne odpravijo politik raznolikosti, enakosti in vključevanja (DEI). Poleg tega vlada ovira vpise tujih študentov in zaposlovanje tujih profesorjev, Harvardu pa je zagrozila še z odvzemom statusa oprostitve plačevanja davkov, če ne preda seznama tujih študentov, ki naj bi izvajali "nezakonite in nasilne" dejavnosti. Posebej so na udaru tuji študenti, ki so sodelovali v protestih proti izraelskemu nasilju nad Palestinci, Trumpova vlada pa jih obtožuje podpore Hamasu.

V sredo je 12 ameriških zveznih držav, na čelu z New Yorkom, vložilo tožbo proti predsedniku ZDA Donaldu Trumpu zaradi njegove carinske politike. Trdijo, da Trump za uvedbo carin proti Kanadi, Mehiki in Kitajski ni imel ustreznih pooblastil, saj bi potreboval odobritev kongresa. Trump je carine utemeljil z domnevnimi izrednimi razmerami zaradi zunanjetrgovinskih primanjkljajev in tihotapljenja mamil. Tožniki pa opozarjajo, da v zakonu iz 70. let prejšnjega stoletja ni podlage za tovrstno ukrepanje. Bela hiša je obtožbe zavrnila in newyorško pravosodno ministrico Letitio James obtožila političnega lova na čarovnice.

V petek je Kitajska napovedala možnost izvzetja določenega blaga iz 125-odstotnih carin na uvoz iz ZDA. Kitajske oblasti so podjetja pozvale, naj predlagajo blago, ki bi lahko bilo izvzeto iz dodatnih carin. Trump je medtem v intervjuju za ameriško revijo Time povedal, da ga je kitajski predsednik Xi Jinping poklical v zvezi s carinami, vendar ni razkril podrobnosti pogovora niti časa, ko naj bi bil klic opravljen.

Zanimivo: Mednarodni denarni sklad (IMF) je znižal napoved svetovne gospodarske rasti za letos za 0,5 odstotne točke na 2,8 odstotka, prihodnje leto pa pričakuje rast v višini treh odstotkov. Med glavnimi tveganji je izpostavil nove carinske politike, spremembe v trgovinskih povezavah ter povečano negotovost.

Umrl papež Frančišek

Ključno: Potem ko je na veliko noč še pozdravil vernike, je umrl papež Frančišek. Njegova smrt na velikonočni ponedeljek je odmevala tudi v Sloveniji.

Podrobno: Ob veliki noči je papež Frančišek v tradicionalni poslanici Urbi et orbi, ki jo je zaradi njegovega slabega zdravstvenega stanja prebral sodelavec, pozval k svobodi veroizpovedi in spoštovanju različnih stališč. Izrazil je skrb zaradi porasta antisemitizma ter ostro obsodil vojno v Gazi. Istega dne je papež v Vatikanu sprejel ameriškega podpredsednika JD Vancea, ki se je pred tem sestal tudi z vatikanskim državnim tajnikom Pietrom Parolinom, s katerim sta govorila o migracijah in aktualnih razmerah v svetu.

Le dan po teh dogodkih, v ponedeljek, je papež Frančišek v 89. letu starosti zaradi možganske kapi umrl. Bil je prvi papež iz Latinske Amerike in je Cerkev vodil 12 let. Njegova smrt je sprožila številne odzive po vsem svetu, kjer so ga opisovali kot velikega človeka, ki je bil glas ranljivih. V Sloveniji je Slovenska škofovska konferenca poudarila njegovo nesebično služenje Cerkvi in človeštvu. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je zapisala, da je njegov glas za mir in pravičnost navdihnil milijone ljudi, premier Robert Golob pa ga je označil za vest sveta in vir upanja za boljši svet. Zunanja ministrica Tanja Fajon ga je opisala kot izjemnega papeža in velikega človeka.

V sredo so iz Doma svete Marte v Vatikanu, kjer je papež prebival in umrl, prenesli njegovo krsto v baziliko svetega Petra. Tam so se mu do 24. aprila poklonili številni verniki, več kot 90.000 ljudi. Na predvečer pogreba, v petek, so vrata bazilike za javnost zaprli. V treh dneh se je od pokojnega papeža poslovilo približno 250.000 vernikov. Obred zaprtja krste je po protokolu vodil kardinal Kevin Farrell. Krsta bo ostala v baziliki do sobotne pogrebne slovesnosti na Trgu svetega Petra, kjer pričakujejo okoli 200.000 ljudi, vključno s številnimi svetovnimi voditelji.

+

Zanimivo: Papež Frančišek je bil prvi papež iz Latinske Amerike in je Cerkev vodil 12 let. V samo treh dneh se mu je poklonilo približno 250.000 vernikov.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji.  Koalicija je predsednico republike Natašo Pirc Musar obvestila, da nobeden izmed dveh kandidatov za guvernerja Banke Slovenije, Ksenija Maver in Damjan Kozamernik, ne uživa njihove podpore, saj ju s svojo predstavitvijo nista prepričala. Državni zbor je po vetu državnega sveta vnovič sprejel novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jasno razmejuje javno in zasebno zdravstvo. Zdravstvenim delavcem v javnih zavodih bo z redkimi izjemami onemogočeno delo pri čistih zasebnikih, medtem ko bodo lahko pri drugih javnih zavodih in koncesionarjih delali pod strožjimi pogoji.

Poslanec Miha Kordiš je z napovedjo ustanovnega kongresa nove stranke Mi, socialisti!, ki naj bi potekal jeseni, razkril, da stranka že šteje več kot 500 članov. Poslanke Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič, Tamara Vonta in Lena Grgurevič so vložile skupno odškodninsko tožbo v višini 40.000 evrov proti podjetju Nova obzorja založništvo zaradi decembrske naslovnice Demokracije, kjer so bile upodobljene v nacističnih uniformah. Gen-I od države zahteva 40.000 evrov odškodnine zaradi napačnih podatkov v prenovljeni aplikaciji Erar, pri čemer poudarjajo, da KPK napak še vedno ni odpravila. Veljati je začela tudi novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki med drugim ukinja obvezno beleženje odmora za malico.

Predlog podnebnega zakona je bil umaknjen z dnevnega reda seje vlade zaradi dodatnih usklajevanj v koaliciji. Zakon predvideva doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2045 z okrepitvijo podpore prehodu s fosilnih goriv. Vlada je sprejela predlog novele zakona o zaščiti živali, ki vključuje ukinitev reje kokoši v kletkah s triletnim prehodnim obdobjem, obvezno čipiranje mačk, ureditev posedovanja eksotičnih živali in uvedbo rejništva živali. Država bo rejcem sofinancirala 80 odstotkov stroškov za prehod na alternativne načine reje. V veljavo je stopila tudi prepoved vseh arom, razen tobačnih, v elektronskih cigaretah in njihovih polnilih, pri čemer bodo zdravstveni inšpektorat ter finančna uprava izvajala poostrene nadzore.

Poslanci so podprli noveli zakonov o zaposlovanju in delu tujcev, ki olajšujeta prihod visokokvalificirane tuje delovne sile ter uvajata sezonsko delo v turizmu in gostinstvu. Sprejeli so tudi novelo zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev, kar naj bi povečalo nadzor nad spoštovanjem delovnega časa voznikov. Poleg tega so sprejeli zakon o javnih uslužbencih, ki predvideva ustanovitev centra za kadre kot prvo sito zaposlovanja v javni upravi. Finančno ministrstvo pa bo do 30. aprila Evropski komisiji poslalo zahtevo za uporabo odstopne klavzule od fiskalnih pravil zaradi povečanih izdatkov za obrambo, saj naj bi po oceni Fiskalnega sveta obstajale izjemne okoliščine za tak ukrep.

Gremo še v tujino. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth, ki je že od marca pod pritiskom zaradi razkritja zaupnih informacij o napadu na Jemen, je tovrstne podatke delil tudi v zasebnem klepetu na aplikaciji Signal, v katerem so sodelovali njegova soproga, brat in osebni odvetnik. Medtem je ameriški predsednik Donald Trump ponovno ostro napadel predsednika centralne banke Federal Reserve Jeroma Powella in ga obtožil, da s politiko obrestnih mer ogroža gospodarsko rast ZDA, vendar je zagotovil, da ga ne namerava odpustiti.

V Vzhodnem Sarajevu v Republiki Srbski je policija Bosne in Hercegovine poskušala prijeti predsednika Republike Srbske Milorada Dodika na podlagi izdanega naloga, a so ji to preprečili policisti srbske entitete. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt je 24. aprila posledično ustavil proračunska izplačila Dodikovi stranki Zveza neodvisnih socialdemokratov (SNSD). Srbski študenti pa so začeli novo protestno akcijo z organizacijo skoraj 2000 kilometrov dolgega štafetnega ultramaratona do Bruslja. V osemnajstih dneh naj bi prečkali več držav, na cilju pa bodo Evropskemu parlamentu predali pismo, v katerem opisujejo razmere v Srbiji v zadnjih letih.

Evropska komisija je ugotovila, da podjetji Apple in Meta s svojimi poslovnimi praksami kršita akt o digitalnih trgih, zato jima je naložila kazni v višini 500 oziroma 200 milijonov evrov. Ocenila je tudi, da je Apple ustrezno prilagodil postopek za spreminjanje privzetih nastavitev na svojih napravah.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je podprlo skupno izjavo Nemčije, Francije in Združenega kraljestva, ki opozarja na posledice več kot 50-dnevne izraelske blokade dostopa humanitarne pomoči v Gazo. Izpostavilo je tudi slabšanje razmer na zasedenem Zahodnem bregu, kjer nasilje, širjenje naselbin in omejevanje gibanja dodatno slabšajo življenjske pogoje prebivalcev. Svetovni program ZN za hrano (WFP) pa je sporočil, da so v Gazi izčrpane vse zaloge hrane, saj Izrael že več kot sedem tednov blokira dostavo humanitarne pomoči. Izraelske sile so nadaljevale napade, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi, tarča pa je bilo tudi domnevno varno območje Al Mavasi.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.

Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!

Starejše sestre