Tedenskih (s)pet, 17. - 24. 5.

Big Sister
4 days ago
12 min read

Spet je konec tedna - in s tem seveda pride na vrsto novih Tedenskih (s)pet! Upamo, da si dobro in da uživaš v pomladi. Če te zanima, kaj se je dogajalo v minulem tednu, beri naprej!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Burna razprava o zakonu o psihoterapiji

Ključno: Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti je razdvojil politike, stroko in društva, a je bil kljub temu potrjen za nadaljnjo obravnavo. V ospredju so vprašanja, ali psihoterapijo uvrstiti v zdravstvo in kako zagotoviti kakovostne storitve.

Podrobno: V začetku tedna je potekala razprava v državnem zboru o vladnem predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki uvaja poklic psihoterapevta v zdravstvo. Predlog so zagovarjali poslanci Svobode, Levice in NSi, medtem ko so bili v SDS najbolj kritični. Dvome so izrazili tudi v SD in poslanci iz vrst Demokratov. Zdravniška zbornica, univerzitetni oddelki za psihologijo in številna društva bolnikov so DZ pozvali, naj postopek ustavi, medtem ko so psihoterapevtska združenja in zveza organizacij pacientov predlog podprli.

Kakorkoli, v četrtek so poslanci s 40 glasovi za in štirimi proti potrdili, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Podporo so prispevali predvsem poslanci Svobode, NSi in ena poslanka SD. Predlog predvideva širjenje dostopa do kakovostne psihoterapije, določa pogoje za opravljanje poklica, uvaja register psihoterapevtov in psihoterapevtsko zbornico ter prinaša psihoterapevtske storitve tudi v socialno varstvo in šolstvo.

V razpravi so se vsi strinjali, da je področje treba urediti, a se je odprlo vprašanje, ali mora psihoterapija spadati pod zdravstvo. Poslanci Svobode so poudarili pomen interdisciplinarnosti in napovedali odprtost za dopolnila. V Levici predlog pri glasovanju večina ni podprla, poslanci SDS niso glasovali, poslanci iz vrst Demokratov pa so bili vzdržani.

Zdravstvena stroka (klinični psihologi, psihiatri in pedopsihiatri) predlog zavrača, ker meni, da bi psihoterapevti imeli premalo kliničnih izkušenj in razpršena znanja. Pedagoška stroka pa opozarja, da vstop psihoterapije v šolski prostor posega v šolsko svetovalno službo in ne zagotavlja zadostnih kvalifikacij. Na drugi strani Slovenska krovna zveza za psihoterapijo pozdravlja nadaljnjo obravnavo zakona kot pomemben korak k sistemski ureditvi področja, ki bo zagotovila večjo kakovost, dostopnost in varnost psihoterapevtskih storitev.

Zanimivo: Minuli teden je začela veljati novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ločuje javno in zasebno zdravstvo. Javni zdravstveni delavci za delo pri čistih zasebnikih ne bodo več mogli pridobiti novih soglasij, obstoječa pa bodo veljala največ še leto dni.

Lažji prihod tujih strokovnjakov

Ključno: Začeli sta veljati noveli zakonov, ki olajšujeta prihod visoko kvalificirane tuje delovne sile in uvajata sezonsko delo tujcev v turizmu ter gostinstvu. Policija pa je zaradi suma uhajanja informacij v primeru domnevne trgovine z ljudmi uvedla strokovni nadzor.

Podrobno: V sredo sta začeli veljati noveli zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev ter zakona o tujcih. Novela zakona o zaposlovanju v slovenski pravni red prenaša prenovitveno direktivo EU, katere cilj je privabiti visoko kvalificirane delavce iz tretjih držav. Med ključnimi spremembami so olajšana mobilnost med članicami EU, enostavnejše ocenjevanje poklicne usposobljenosti za pridobitev modre karte EU ter priznanje poklicnih izkušenj. Novela dodatno uvaja zaščitne ukrepe za tuje delavce, saj za izdajo soglasja za zaposlitev velja nov pogoj – delodajalec pred tem ne sme odpuščati delavcev iz poslovnih razlogov. Uvedena je tudi nova evidenca pravnomočno kaznovanih delodajalcev, kar omogoča vpogled v kršitve tako domačim kot tujim delavcem.

Poleg tega novela zaradi pomanjkanja kadra, predvsem v poletnih in zimskih mesecih, dovoljuje sezonsko delo tujcev v turizmu in gostinstvu, vendar le s pogodbo o zaposlitvi. Novela zakona o tujcih pa uvaja dovoljenja za začasno prebivanje digitalnih nomadov ter hitrejše postopke za izdajo dovoljenj iz državnega interesa. Tujcem, ki jim je bila zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito, se pod določenimi pogoji omogoča vložitev prošnje za prvo enotno dovoljenje, če so bili vsaj šest mesecev vključeni na trg dela. Novela vključuje tudi ukrepe za pospešitev postopkov na upravnih enotah in omogoča vročanje odločb tujcem na njihov naslov v tujini ali elektronsko. Odpravljene so bile tudi ugotovljene ustavne neskladnosti glede omejitve gibanja tujcev.

Zanimivo: Vlada je v četrtek odločila, da bo nadzor na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko, ki bi sicer potekel 21. junija, podaljšala do 21. decembra. Po besedah notranjega ministra Poklukarja je odločitev povezana z varnostnimi razmerami na Bližnjem vzhodu in domnevno povečano teroristično ogroženostjo. Slovenija je nadzor uvedla 21. oktobra 2023, potem ko ga je na meji s Slovenijo uvedla Italija, ki ga prav tako neprekinjeno podaljšuje.

Trumpova vlada prepovedala vpis tujcev na Harvard

Ključno: Ameriška vlada predsednika Donalda Trumpa je univerzi Harvard odvzela pravico vpisa tujih študentov, a je sodišče ukrep začasno blokiralo. Usoda tisočev študentov iz tujine ostaja negotova.

Podrobno: Ameriška vlada je v četrtek sprejela odločitev, da najstarejša ameriška univerza Harvard ne sme več vpisovati tujih študentov. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je sporočila, da Harvard krši zakone, univerza pa je ukrep označila za nezakonit in proti vladi vložila tožbo. Že nekaj ur po vložitvi tožbe je zvezna sodnica Allison Burroughs odločila, da ukrep vlade začasno blokira. Ta blokada velja do naslednjega zaslišanja, predvidenega za 27. maja.

Sodnica Burroughs je v svoji odločitvi poudarila, da je vladni odvzem dovoljenja nezakonit, saj temelji na nedopustnem vladnem poskusu nadzorovanja zasebnega govora in pomeni kršitev prvega amandmaja ameriške ustave. Kljub trenutni blokadi ukrepa pa Trumpova vlada načrtuje pritožbo in računa na podporo konservativne večine vrhovnega sodišča.

Vlada je univerzi Harvard že odvzela 2,65 milijarde dolarjev proračunskih sredstev, ker se ni uklonila političnim in ideološkim zahtevam Bele hiše. Posebej ostro je ministrica Noem univerzo napadla v četrtek, ko jo je obtožila spodbujanja nasilja, antisemitizma in povezav s komunistično partijo Kitajske. Na družbenem omrežju X je zapisala, da naj bo to opozorilo za vse ameriške akademske ustanove.

Harvard je v tožbi izpostavil, da gre za maščevanje, ker univerza ni sprejela vladnih zahtev. Te so med drugim vključevale spremembe politike proti aktivizmu na kampusu, reformo upravljanja, spremembo zaposlovanja profesorjev, prepoved upoštevanja rasne ali etnične pripadnosti pri vpisu ter prepoved vpisa študentov, ki naj bi bili "sovražni do ameriških vrednot". Prav tako so zahtevali zatiranje propalestinskih protestov. Harvard je večino zahtev zavrnil kot nedopustno vmešavanje v akademsko svobodo. Po podatkih univerze letos na Harvardu študira 6751 tujih študentov iz več kot 140 držav, kar predstavlja 27,2 odstotka vseh študentov.

Hongkong pa bo na svojih univerzah odprl več vpisnih mest za tuje študente, so v petek sporočile tamkajšnje oblasti. Odločitev so sprejeli potem, ko je ameriška vlada univerzi Harvard v četrtek prepovedala vpisovanje tujih študentov.

Zanimivo: Mimogrede, kot so poročali tuji in slovenski mediji že prejšnjo nedeljo, so po približno dveh mesecih nosečnosti so Adriano Smith zaradi številnih krvnih strdkov razglasili za možgansko mrtvo. A njeni sorodniki trupla dekleta še ne morejo prevzeti in pokopati. Stroga zakonodaja ameriške zvezne države Georgia namreč ne dovoljuje splava po tem, ko je pri plodu zaznan srčni utrip, četudi ženska ni več živa. Odločitve o tem ne morejo sprejeti niti njeni sorodniki. Na aparatih, ki jo ohranjajo pri "življenju", bi tako lahko ostala več mesecev.

*mimogrede

Izrael pod mednarodnim pritiskom zaradi ofenzive in blokade Gaze

Ključno: Izrael je sprožil obsežno kopensko ofenzivo v Gazi, mednarodni pritisk nanj pa se je okrepil zaradi blokade humanitarne pomoči. Slovenija in druge države EU so ostro obsodile izraelska dejanja.

Podrobno: V nedeljo je Izrael sprožil obsežno kopensko ofenzivo v Gazi, v kateri sodelujejo tako aktivne kot rezervne enote, njen cilj pa je po besedah premierja Benjamina Netanjahuja prevzem nadzora nad celotno enklavo in poraz gibanja Hamas. V ponedeljek so izraelske oblasti prvič od začetka blokade humanitarne pomoči dovolile vstop devetim tovornjakom s hrano za dojenčke, ZN pa so sporočili, da so dobili dovoljenje za približno sto tovornjakov s pomočjo. Netanjahu je poudaril, da želijo preprečiti lakoto iz praktičnih in diplomatskih razlogov.

Zaradi blokade pomoči so se zunanji ministri držav članic EU v torek dogovorili, da bodo pregledali izvajanje pridružitvenega sporazuma z Izraelom. Slovenija je ob tem izrazila globoko zaskrbljenost, zunanja ministrica Tanja Fajon je opozorila, da je bilo v Gazi ubitih že več kot 61.700 Palestincev, dva milijona ljudi pa trpi lakoto. Slovenija s Francijo in Irsko razmišlja tudi o uvedbi sankcij proti Izraelu, podprla pa je tudi izjavo Združenega kraljestva, Francije in Kanade, ki so Izraelu zagrozili s konkretnimi ukrepi. Premier Robert Golob je izrazil prepričanje, da mora evropska zunanja služba pripraviti mnenje in nadaljnje ukrepe glede izraelskih kršitev sporazuma z EU.

V sredo sta bila pred Judovskim muzejem v streljanju ubita uslužbenca izraelskega veleposlaništva, storilec pa je po navedbah policije vzklikal gesla v podporo Palestini; incident preiskujejo kot teroristično dejanje, Izrael pa ga je ostro obsodil kot antisemitski napad. Isti dan je izraelska vojska streljala na evropske in arabske diplomate na Zahodnem bregu, palestinske oblasti trdijo, da je šlo za namerno dejanje, izraelska vojska pa je povedala, da so šlo za opozorilne strele zaradi oddaljevanja od dovoljene poti.

V petek je Netanjahu obtožil voditelje Francije, Združenega kraljestva in Kanade, da so na strani Hamasa, potem ko so ga ti pozvali k ustavitvi ofenzive in odpravi blokade pomoči ter mu zagrozili z ukrepi. Tako v Londonu kot Parizu izraelske obtožbe zavračajo.

Zanimivo: Slovenija s Francijo in Irsko prvič resneje razmišlja o uvedbi sankcij proti Izraelu. Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je ob obisku evropskih institucij v nagovoru Evropskemu parlamentu kritizirala neenoten odziv EU na vojno v Gazi in ocenila izraelska dejanja kot genocid, kar je poželo navdušenje levo-liberalnega pola. Zavzela se je tudi za okrepitev evropske varnosti in obrambe ter podprla nadaljnjo širitev EU, o čemer je govorila s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, komisarko Marto Kos in predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo.

Prva pogajanja Ukrajine in Rusije brez preboja

Ključno: Prva neposredna pogajanja med Ukrajino in Rusijo po letu 2022 niso prinesla pomembnih rezultatov, a sta državi začeli z izmenjavo zapornikov. Napetosti in spopadi se medtem nadaljujejo.

Podrobno:V Istanbulu so 16. maja potekala prva neposredna pogajanja med ukrajinsko in rusko delegacijo po letu 2022, kjer sta se strani dogovorili o obsežni izmenjavi vojnih ujetnikov. V petek, 19. maja, pa sta ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin opravila telefonski pogovor, v katerem sta poleg vojne v Ukrajini govorila o normalizaciji dvostranskih odnosov, izmenjavi po devet zapornikov ter napetostih z Iranom. Po besedah Trumpa si Rusija želi okrepiti trgovinske vezi z ZDA, Ukrajina pa bi lahko v procesu obnove močno pridobila. Oba predsednika sta pogovor označila kot pozitiven korak proti pogajanjem o prekinitvi ognja in morebitnem mirovnem sporazumu, ki bi veljal za določen čas.

V nedeljo je Ukrajina postala tarča najobsežnejšega ruskega napada z brezpilotnimi letali od začetka vojne – izstreljenih je bilo 273 dronov, od katerih so ukrajinske sile uspeli sestreliti 88. V ponedeljek je Moskva potrdila pripravljenost na sodelovanje z Ukrajino pri izmenjavi predlogov o prekinitvi ognja, medtem ko so članice Evropske unije v torek potrdile že 17. sveženj sankcij proti Rusiji, osredotočen predvsem na naftno floto v senci, s katero se Moskva izogiba dosedanjim omejitvam.

V četrtek je ruski predsednik Putin razkril prizadevanja ruske vojske za vzpostavitev varovalnega pasu ob meji z Ukrajino, brez razkritja natančnih podrobnosti. Na obisk v Litvo je isti dan prispel nemški kancler Friedrich Merz, ki je Rusijo označil kot grožnjo evropski varnosti in zagotovil podporo Nemčije zaveznikom v Natu.

Minuli petek sta Ukrajina in Rusija izvedli prvo fazo izmenjave zapornikov, dogovorjene v Istanbulu, pri čemer sta si izmenjali po 270 vojakov in 120 civilistov. Kljub tem korakom pa se medsebojni spopadi in napadi med državama nadaljujejo. Ukrajina je kritizirala ruske načrte za vzpostavitev varovalnega pasu, saj meni, da Moskva s tem dokazuje, da jo mir pravzaprav ne zanima.

Zanimivo: Telefonski pogovor med Trumpom in Putinom je obravnaval tudi širše teme, kot so napeti odnosi z Iranom in razmere na Bližnjem vzhodu. Rusija vidi potencial za ustvarjanje delovnih mest in bogastva z okrepljenimi trgovinskimi vezmi z ZDA.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Geodetska uprava je objavila nove posplošene vrednosti nepremičnin, ki odražajo stanje trga na 1. januar 2025. Te vrednosti so izračunane za vse nepremičnine, ki so evidentirane v evidenci vrednotenja, dostopne pa so prek aplikacij na portalu Prostor. Lastniki bodo obvestila o novih vrednostih, ki so v povprečju za osem odstotkov višje kot pri zadnjem vrednotenju leta 2020, predvidoma prejeli po pošti do konca maja.

Policija je razkrila, da je Dino Muzaferović, znan tudi kot Cezar, s sodelavci načrtoval napad na zapor v Mariboru, kjer je v priporu od decembra 2024. Namen načrta, ki ga je Muzaferović iz celice usklajeval prek mobilnega telefona, je bil razstrelitev zidov zapora z raketometom, kar bi mu omogočilo pobeg. Muzaferović je osumljen naročila umora Satka Zovka, ki je bil novembra 2024 umorjen v Ljubljani. Policisti so izvedli več hišnih preiskav in začasno pridržali nekaj oseb, razkritje pa je odprlo vprašanja glede varnosti pravosodnih policistov. Policija preiskuje tudi grožnje, ki so jih prejela sodišča v Mariboru, Ljubljani in Celju. Gre za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti, pri čemer grožnje niso bile usmerjene proti določenim sodnikom, ampak splošno proti sodiščem in sodnikom, zato so ukrepi za varnost splošne narave.

Ameriška platforma Uber je s strateškimi partnerstvi z lokalnimi prevozniki začela delovati v Ljubljani. Storitev Uber Taksi je za zdaj na voljo samo v prestolnici, kjer je aplikacijo že odprlo več kot 150.000 uporabnikov.

Več sindikatov in nevladnih organizacij je na sestanku z ministrom za delo Luko Mescem izrazilo nezadovoljstvo nad predlagano pokojninsko reformo. Minister je obljubil, da bodo s koalicijskimi partnerji do konca naslednjega tedna preučili možnosti za zbližanje stališč. Koalicija delavskih sindikatov je napovedala priprave na referendum, če do 30. maja ne bo dosežen dogovor glede njihovih dopolnil.

Državni zbor je začel postopek za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo, potem ko je več kot 56.000 državljanov vložilo pobudo. Sklep je podprlo 61 poslancev, kar predstavlja zahtevano dvotretjinsko večino. Prav tako je DZ sprejel novelo zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki povečuje sredstva za znanost in inovacije z enega na 1,25 odstotka BDP ter širi vire financiranja. Poleg tega so poslanci potrdili zakon o medicinskih pripomočkih in zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu. Evropska komisija bo Sloveniji namenila 2,9 milijona evrov pomoči za kmete, ki so aprila lani utrpeli škodo zaradi spomladanske pozebe.

Slovenska hokejska reprezentanca si je z zmago nad Francijo zagotovila obstanek v elitni konkurenci svetovnega hokeja, potem ko je v nedeljo proti Avstriji dosegla prvo točko. To je za Slovenijo prvi takšen dosežek po letu 2005 in tretji v zgodovini slovenskega hokeja. Mednarodna košarkarska zveza Fiba je sporočila, da bo Slovenija gostila tekme ene od skupin na evropskem prvenstvu za moške leta 2029. Poleg Slovenije bodo tekme potekale še v Španiji, Grčiji in Estoniji, ljubljanske Stožice pa bodo prizorišče tekem eurobasketa, ki ga je Slovenija nazadnje gostila leta 2013.

Gremo še v tujino. V ameriški zvezni državi Kalifornija je pred kliniko za neplodnost odjeknila eksplozija bombe, ki je zahtevala eno smrtno žrtev in štiri ranjene. Zvezna policija FBI je dogodek opredelila kot teroristično dejanje. ZDA so poleg tega prizadela silovita neurja s tornadi v zveznih državah Missouri in Kentucky, kjer je umrlo 27 ljudi, prav tako pa je hudo neurje z obilnimi padavinami in točo prizadelo jug Francije, kjer so v departmaju Var umrle tri osebe, evakuirati pa so morali več sto potnikov hitrega vlaka, ki je obtičal na progi.

Na predsedniških volitvah v Romuniji je slavil sredinski župan Bukarešte Nicusor Dan, ki je s 54 odstotki glasov premagal skrajno desnega evroskeptika Georgea Simiona. Slednji je pri ustavnem sodišču neuspešno zahteval razveljavitev volitev zaradi domnevnega zunanjega vmešavanja. Na Portugalskem je na parlamentarnih volitvah zmagalo desnosredinsko zavezništvo premierja Luisa Montenegra, a brez večine v parlamentu, zato je vodja socialistov Pedro Nuno Santos napovedal odstop.

Evropska unija in Združeno kraljestvo sta na prvem vrhu po brexitu sklenila nov obrambni in varnostni pakt, dogovorili sta se tudi za podaljšanje ribolovnih pravic za flote EU v britanskih vodah za 12 let ter okrepili sodelovanje med policijami glede migracij. EU je hkrati odpravila gospodarske sankcije proti Siriji, uvedene leta 2011 zaradi nasilnega zatiranja opozicije režima Bašarja al Asada. Države članice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so po treh letih pogajanj podpisale sporazum o obvladovanju prihodnjih pandemij.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 50-odstotnih carin na uvoz iz EU, ker naj bi pogajanja "ne vodila nikamor", pri čemer je ponovil očitke, da je bila EU ustanovljena za izkoriščanje ZDA na trgovinskem področju. Evropske borze so se po tej napovedi večinoma pocenile, Evropska komisija pa je znižala napoved gospodarske rasti EU za letošnje leto z 1,5 na 1,1 odstotka, za območje evra pa z 1,3 na 0,9 odstotka. Trump je predstavil tudi načrt za novo protiraketno obrambo, imenovano zlata kupola, ki naj bi stala 175 milijard dolarjev, delovati pa začela čez tri leta; Kanada je že izrazila interes za sodelovanje.

Madžarski parlament je potrdil izstop države iz Mednarodnega kazenskega sodišča, ki ga vlada Viktorja Orbana označuje za politično, s čimer je Madžarska postala prva evropska država, ki se je odločila za ta korak, po Burundiju in Filipinih. V ZDA je medtem izbruhnil politični vihar zaradi darila Katarja, ki je ameriškemu obrambnemu ministru Petu Hegsethu podaril boeing 747, namenjen predsedniku Trumpu. Predstavniški dom ameriškega kongresa je potrdil obsežen zakon o proračunu in davčnih olajšavah, ki ga podpira Trump, a bo ta močno zmanjšal zdravstveno zavarovanje in povečal državni dolg.

Na Kosovu je EU začela postopno odpravljati ukrepe, uvedene zaradi pomanjkljivega ravnanja oblasti na severu države, medtem pa je propadel že dvajseti poskus novega sklica skupščine, saj na seji niso dosegli kvoruma, država pa ostaja brez predsednika parlamenta in nove vlade. V Srbiji je sodišče odločilo, da trije aktivisti, obtoženi ogrožanja ustavne ureditve, ostajajo v priporu, kar je sprožilo proteste študentov pred vladnimi poslopji za zaščito avtonomije univerze. Severno Makedonijo je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas pozvala k vztrajanju na evropski poti in potrdila pogovore za premagovanje ovir, ki jih trenutno predstavlja blokada s strani Bolgarije.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.