Tedenskih (s)pet, 16. - 23. 8.

Še en teden je naokoli, seveda s tem pride tudi novih Tedenskih (s)pet. Nadaljuj z branjem, da osvežiš dogajanje v minulem tednu. Kaj pa se je tebi najbolj vtisnilo v spomin?

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Praznik združitve prekmurskih Slovencev

Ključno: Slovenija je obeležila dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Ob tem so se pojavile kritike helikopterskega prevoza predsednice na proslavo, policija pa poudarja, da o takih prevozih odločajo pristojne službe glede na okoliščine.

Podrobno: Premier Robert Golob je v poslanici zapisal, da ta dan opominja, kako dragoceno je, da kot narod poznamo in spoštujemo svoje korenine. Dodal je, da se ob prazniku poklonimo Prekmurkam in Prekmurcem, ki so kljub dolgi tuji nadvladi ohranili jezik, kulturo in identiteto ter na tem gradili prihodnost.

Konec tedna je predsednica republike Nataša Pirc Musar naletela na nekatere kritike zaradi helikopterskega prevoza na proslavo ob dnevu združitve v Beltincih. Na policiji so pojasnili, da odločitve o helikopterskih prevozih za varovane osebe sprejemajo pristojne službe, ko to narekujejo okoliščine. Obenem so poudarili, da so zaprosila za helikopterske prevoze redka.

Zanimivo: Po oceni policije so helikopterji varnejši od nepredvidljivosti cestnega prometa.

Novi sistem množičnega obveščanja in alarmiranja

Ključno: V Sloveniji bomo dobili sistem za množično alarmiranje po mobilnih omrežjih, javno testiranje bo 27. septembra.

Podrobno: Slovenija bo uvedla sistem SI-Alarm, namenjen množičnemu obveščanju in alarmiranju prebivalcev ob naravnih nesrečah, večjih izrednih dogodkih in drugih kriznih razmerah. Pred uvedbo bo 27. septembra ob 12. uri izvedeno prvo javno testiranje, ko bodo vsi uporabniki mobilnih telefonov v slovenskih omrežjih prejeli opozorilno potisno sporočilo. To se bo samodejno prikazalo na zaslonu naprave, spremljala pa ga bosta glasen pisk in vibracija. Pošiljatelj bo Uprava RS za zaščito in reševanje, sporočilo pa bo poslano v slovenščini in angleščini ter v italijanščini oziroma madžarščini na območjih narodnih skupnosti.

Sistem bo prebivalce obveščal brezplačno, brez potrebe po aplikaciji ali internetni povezavi. Namenjen je dopolnjevanju obstoječih siren, medijev in spletnih obvestil, pri čemer omogoča tudi ciljno geografsko usmerjeno pošiljanje opozoril. Obvestila bodo razvrščena v štiri stopnje – prva pomeni neposredno nevarnost, zato je ne bo mogoče izključiti, sporočila nižjih stopenj pa bo mogoče. Da bi preprečili zmanjšanje odzivnosti, bo število sporočil omejeno na nujne primere.

Generalni direktor uprave Leon Behin je poudaril, da bo sistem omogočal tudi usmerjena navodila, na primer ob evakuacijah ali pri iskanju pogrešanih oseb. Dodal je, da je ključno razumeti, da gre za skupno nalogo pri varovanju življenj in premoženja, zato bo v obdobju uvajanja mogoče pričakovati tudi določene začetne težave.

Zanimivo: Obvestila sistema SI-Alarm bodo prvič poslana 27. septembra ob 12. uri na območju celotne Slovenije. V sporočilu bo zapisano, da gre za test, na katerega se uporabnikom ne bo treba odzvati.

Hamas sprejel predlog o premirju, Izrael začel ofenzivo za zavzetje Gaze

Ključno: Hamas je sprejel predlog o 60-dnevnem premirju v Gazi, medtem ko je Izrael začel ofenzivo za zavzetje mesta Gaza. Slovenija je Izrael ponovno pozvala k preklicu načrtov in poslala prvo humanitarno pomoč palestinskemu prebivalstvu.

Podrobno: Palestinsko gibanje Hamas je pristalo na zadnji predlog o premirju, ki vključuje 60-dnevno prekinitev ognja in nadaljnje izmenjave ujetnikov. Predlog sta Izraelu posredovala Egipt in Katar. Izraelska uprava za zasedeni Zahodni breg pa je potrdila načrte za širitev nezakonitih naselbin pri Jeruzalemu, kar naj bi onemogočilo vzpostavitev palestinske države.

Izraelska vojska je začela ofenzivo za zavzetje mesta Gaza in napovedala vpoklic okoli 60.000 rezervistov. Pobuda ZN IPC je medtem razglasila lakoto v Gazi, ki je po njihovih navedbah posledica človekovega delovanja. Izrael je poročilo zavrnil, premier Benjamin Netanjahu pa ga je označil za laž. Hamas je pozval k takojšnji ustavitvi vojne in odpravi blokade. Izraelski obrambni minister Izrael Kac je zagrozil z uničenjem mesta Gaza, če Hamas ne bo pristal na razorožitev, izpustitev talcev in konec vojne pod izraelskimi pogoji. Ob tem je omenil "odprtje vrat pekla", v mestu pa naj bi se še vedno zadrževalo okoli milijon ljudi. Po podatkih zdravstvenih virov je v izraelskih napadih umrlo najmanj 25 ljudi, več kot deset v mestu Gaza.

Senat Univerze v Ljubljani je odločil, da univerza do preklica ne bo vstopala v konzorcije z izraelskimi univerzami. Evropsko komisijo so pozvali k ponovni zamrznitvi sodelovanja izraelskih institucij pri evropskih raziskovalnih programih. Podoben poziv sta podala tudi Kemijski inštitut in Pedagoški inštitut. Na Univerzi na Primorskem so pojasnili, da se bo en aktiven projekt z izraelskim partnerjem zaključil decembra, novih prijav ne načrtujejo. Univerza v Mariboru nima neposrednih povezav z Izraelom.

Slovenija je s transportnim letalom v Jordanijo dostavila prvi del pomoči za palestinsko civilno prebivalstvo. Pošiljka je vključevala hrano in odeje iz zalog obrambnega ministrstva. Do konca avgusta sta predvidena še dva poleta. Slovenija je poleg tega Izrael ponovno pozvala k preklicu načrtov za zasedbo mesta Gaza. Zunanja ministrica Tanja Fajon je opozorila, da takšni ukrepi vodijo v uničenje in trajno vojno. Slovenija se je pridružila skupni izjavi 21 držav proti širitvi naselbin ter izjavi 27 držav, ki od Izraela zahtevajo dostop za tuje medije v Gazo in zaščito novinarjev.

Zanimivo: Slovenija se je pridružila skupni izjavi 21 držav proti širitvi naselbin ter izjavi 27 držav, ki od Izraela zahtevajo dostop za tuje medije v Gazo in zaščito novinarjev.

Veljati je začel zakon o medicinski konoplji

Ključno: Zdravniki bodo po novem lahko predpisovali konopljo za medicinske namene za katerokoli indikacijo ali stanje, vendar največ za enomesečno zdravljenje na recept.

Podrobno: Zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene je začel veljati. Zdravniki bodo odslej po svoji strokovni presoji lahko predpisovali konopljo za katerokoli indikacijo ali stanje, in sicer na beli ali zeleni recept. Posameznemu bolniku se lahko predpiše največ za enomesečno zdravljenje.

Doslej je bila konoplja dostopna le na poseben recept z omejitvami glede količine in indikacij. Poslanka Svobode Sara Žibrat je pojasnila, da bo odločitev zdaj v rokah zdravnikov, kar prinaša večjo odgovornost. Po njenem mnenju bo stroka potrebovala dodatna usposabljanja, saj zdravniki priznavajo, da še nimajo dovolj znanja o učinkih konoplje. Pred prvim receptom bo moral bolnik opraviti zdravniški pregled, ki se ga bo ponovilo po enem letu.

Na Zdravniški zbornici so zakon označili za anomalijo, ker nobeno drugo zdravilo v slovenski zakonodaji nima možnosti predpisovanja za katerokoli stanje. Opozarjajo, da zakon ustvarja napačen vtis, da so zdravniki dolžni predpisovati konopljo, in poudarjajo, da imajo ti še vedno pravico in dolžnost samostojne strokovne presoje.

Zakon ureja tudi proizvodnjo in promet s konopljo za medicinske in znanstvene namene. Podrobnejše pogoje bo v šestih mesecih določil minister za zdravje. Dovoljenja za proizvodnjo, promet, uvoz in izvoz bo izdajala agencija JAZMP, ki mora v 18 mesecih vzpostaviti tudi elektronske evidence. Vlada mora v 90 dneh uskladiti uredbo o prepovedanih mamilih, ministrica za zdravje pa pravilnik o zdravilih.

Zanimivo: Na isti dan je začela veljati tudi novela zakona o zaščiti živali, ki med drugim prepoveduje kastracijo pujskov brez anestezije od leta 2026, rejo kokoši v kletkah od leta 2029 ter uvaja obvezno označevanje mačk od leta 2027. Novela spreminja financiranje zavetišč in določa seznam dovoljenih vrst eksotičnih živali.

Trump in Putin brez dogovora, sledijo varnostna jamstva Kijevu

Ključno: Na Aljaski sta se srečala predsednika ZDA in Rusije Donald Trump in Vladimir Putin ter govorila o Ukrajini, dogovora o premirju nista dosegla. Sledili so pogovori zahodnih zaveznic o varnostnih jamstvih Kijevu.

Podrobno: Prejšnji petek se na Aljaski predsednika ZDA Trump in Rusije Putin nista dogovorila o premirju ali koncu vojne v Ukrajini. Trump je dejal, da so blizu dogovoru, a da je odločitev odvisna od ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, vključiti pa se mora tudi Evropa. Z vsebino srečanja je seznanil Zelenskega in evropske voditelje.

Putin je sestanek označil za zelo koristen in pravočasen, saj sta razpravljala o miru na "pravični osnovi". Zelenski je v odzivu poudaril, da Rusija z zavračanjem dogovora o prekinitvi ognja zapleta prizadevanja za mir, ob tem pa pozdravil odločitev ZDA glede varnostnih jamstev. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je opozoril, da mora vsak mirovni dogovor vključevati varnost Rusije, srečanja pa morajo biti temeljito pripravljena. Namestitev evropskih vojaških sil v Ukrajini bi bila za Moskvo nesprejemljiva.

Trump je nato v Washingtonu povedal, da se je Putin strinjal z vključitvijo varnostnih jamstev za Ukrajino v morebitni mirovni dogovor. Napovedal je novo srečanje s Putinom in tristranski vrh ZDA, Rusije in Ukrajine. Ob tem je izpostavil, da ZDA v Ukrajino ne bodo pošiljale svojih sil, kot obliko varnostnih jamstev pa je omenil zračno podporo. Poudaril je, da Ukrajina ne bo dobila nazaj izgubljenih ozemelj. Zahodne zaveznice so medtem napovedale, da bodo v desetih dneh formalizirale jamstva, da bi preprečile nove ruske napade.

Medtem so Rusija in Ukrajina izmenjali trupla padlih vojakov, nadaljevali pa z obstreljevanjem z droni in raketami. Na Poljskem je strmoglavil dron, za katerega Varšava krivi Moskvo. EU je Ukrajini izplačala 4,05 milijarde evrov pomoči, od tega milijardo v okviru izredne makrofinančne pomoči. Severna Koreja je v Rusijo poslala približno 15.000 vojakov in orožje za pomoč ruski vojski v regiji Kursk. V bojih je bilo po podatkih Seula ubitih okoli 600 severnokorejskih vojakov, več tisoč pa ranjenih.

Zanimivo: ZDA so uvedle sankcije proti štirim sodnikom in tožilcem Mednarodnega kazenskega sodišča, med njimi tudi Slovenki Beti Hohler. Slovenija je ukrep obsodila in opozorila, da gre za napad na neodvisnost sodišča.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Zaprli so odsek vipavske hitre ceste med razcepom Nanos in Vipavo v smeri proti Novi Gorici, kjer bo popolna zapora trajala sto dni. Promet je preusmerjen na regionalno cesto, tranzitna vozila proti Italiji pa morajo uporabljati mejni prehod Fernetiči, kjer nastajajo zastoji, kar dodatno obremenjuje prebivalce Sežane. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar se je zato obrnil na italijanskega kolega Mattea Piantedosija s prošnjo za prilagoditev mejne kontrole in prometne ureditve na Fernetičih. Med infrastrukturnimi projekti je ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj odobrilo evropska sredstva za sanacijo prve cevi predora Karavanke, ki je ocenjena na skoraj 115 milijonov evrov. Po dokončanju druge cevi, predvidoma marca 2026, bo promet po obeh ceveh stekel v začetku leta 2029.

V Ljubljani je Mercator prodal hčerinsko družbo Mercator-Emba avstrijski skupini Agrana, posel pa po neuradnih informacijah znaša med 40 in 45 milijoni evrov. Komisija za preprečevanje korupcije je med drugim obravnavala prijavo, ki se nanaša na celotno vlado v povezavi z imenovanjem Davida Lapornika, zdaj že nekdanjega namestnika predsednika KPK, za državnega tožilca. Postopek imenovanja njegovega naslednika še ni stekel. KPK je ločeno sklenila, da v prijavah zoper ministra Poklukarja, nekdanjega direktorja policije Senada Jušića in vodjo kabineta ministrstva Natašo Hvala Ivančič ni zaznala kršitev iz lastnih pristojnosti, ugotovila pa je sume kaznivih dejanj in drugih kršitev, ki jih obravnavajo pristojni organi.

Na področju zdravstva so iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije sporočili, da se je na posebnem računu iz prispevkov za dolgotrajno oskrbo nabralo več kot 44 milijonov evrov. Minister Poklukar je obenem napovedal skorajšnji podpis pogodbe s podjetjem Leonardo za nakup helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, pri čemer je zagotovil, da je bil postopek zakonit in strokovno izveden. Medtem so direktorjem in strokovnim direktorjem v javnih zdravstvenih zavodih prenehala veljati soglasja za delo pri zasebnikih, kar je posledica novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Zaradi tega je odstopil direktor ZD Izola Evgenij Komljanec.

V Velenju in Šoštanju so občinski sveti na izredni seji razpravljali o osnutku zakona o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije, predvsem o načrtovani sončni elektrarni na Družmirskem jezeru in prihodnosti zaposlenih v Termoelektrarni Šoštanj. V kulturnem dogajanju je film Veter, govori mi, slovenska manjšinska koprodukcija, na Sarajevskem filmskem festivalu prejel nagrado za najboljši film. Ministrstvo za kulturo je objavilo razpis za spodbujanje kulturnih in kreativnih industrij v vrednosti dveh milijonov evrov. Plezalka Janja Garnbret pa je začela športno-dobrodelni projekt, s katerim bo s preplezanimi 100 smermi v 24 urah zbirala sredstva za projekt Botrstvo v športu. Na športnem področju je Nika Prevc zmagala na poletni veliki nagradi v smučarskih skokih v Wisli, Primož Roglič pa na kriteriju Etten-Leur na Nizozemskem, medtem ko je Urška Žigart na dirki po Romandiji dosegla skupno drugo mesto.

Gremo še v tujino. Močno monsunsko deževje na severu Pakistana ob meji z Afganistanom je povzročilo uničujoče zemeljske plazove in poplave, v katerih je umrlo več kot 400 ljudi, številne pa še vedno pogrešajo. V Bosni in Hercegovini je sodišče zavrnilo pritožbo predsednika Republike Srbske Milorada Dodika na odločitev volilne komisije o odvzemu mandata, s čimer uradno ni več predsednik entitete. Dodik odločitev zavrača, njegova politična prihodnost pa bo po napovedih odvisna od referenduma oktobra. V Srbiji so medtem protivladni protesti postali nasilni; v Beogradu so bili uničeni prostori vladajoče Srbske napredne stranke, podobni incidenti pa so se zgodili tudi v drugih mestih. Predsednik Aleksandar Vučić je napovedal ukrepe proti protestnikom.

Združeni narodi so ob dnevu humanitarnosti sporočili, da je bilo v letu 2024 ubitih rekordnih 383 humanitarnih delavcev, letos do sredine avgusta pa že 265, največ v Gazi in Sudanu. V Teksasu je republikanska večina v kongresu potrdila spremembo meja volilnih okrožij, kar jim lahko prinese pet dodatnih sedežev v zveznem kongresu po vmesnih volitvah leta 2026. Kot odgovor bodo volivci v Kaliforniji 4. novembra odločali na referendumu o novi razdelitvi volilnih okrožij, ki ga predlagajo demokrati.

EU in ZDA so v Bruslju objavile skupno izjavo o okvirnem trgovinskem dogovoru, doseženem konec julija. Dogovor določa 15-odstotne carine na večino blaga iz EU, kar vključuje tudi polprevodnike in farmacevtske izdelke. V ZDA je zvezno sodišče na Floridi začasno prepovedalo širitev centra za pridržanje migrantov Alligator Alcatraz in sprejem novih zapornikov, saj center stoji na zaščitenem mokrišču. Oblasti morajo v 60 dneh odstraniti del infrastrukture, med drugim tudi ograje. Ameriška vlada pa načrtuje pregled vseh 55 milijonov imetnikov vizumov, pri čemer bodo uporabili tudi podatke z družbenih omrežij, čeprav še ni jasno, kako bo logistično zahteven proces izveden.

Besneli so požari v Španiji, tudi na Portugalskem se gasilci še vedno borijo z obsežnimi zublji, ki kljub nekoliko boljšim razmeram zaradi nižjih temperatur ogrožajo osrednji del države. V gašenju sodeluje skoraj 1600 gasilcev ob pomoči letal. Požarna sezona je v Evropski uniji letos že dosegla rekord, saj je od začetka leta zgorelo več kot milijon hektarjev površin.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.

Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!

Starejše sestre