Nov 2411 min read

Tedenskih (s)pet, 16. - 23. 11.

Začela je veljati pravica do odklopa, ki jo uvaja lani sprejeta novela zakona o delovnih razmerjih. V enoletnem prehodnem obdobju so morali delodajalci sprejeti ukrepe, ki zaposlenim zagotavljajo pravico do odklopa, uporabljati so se začele tudi določbe novele, ki sindikalnim zaupnikom zagotavljajo dodatno zaščito. Vprašanje pa je, kako se bo ta pravica dejansko odražala na izkušnjah zaposlenih. Kakorkoli, upamo, da si se lahko ta vikend kaj odklopila od vsakodnevnih obveznosti. Če te zanima, kaj drugega se je še dogajalo čez teden, beri naprej!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Poraba za leto 2025 najvišja doslej

Ključno: DZ je potrdil državna proračuna za leti 2025 in 2026 ter druge spremljajoče proračunske dokumente. Poraba bo leta 2025 s 17,1 milijarde evrov najvišja doslej, leta 2026 bo še nekoliko porasla.

Podrobno: Primanjkljaj se bo v 2025 povzpel do 1,9 milijarde evrov, v 2026 naj bi se znižal na 1,2 milijarde evrov. Leta 2025 se bo država lahko zadolžila za nekaj manj kot 4,6 milijarde evrov, leta 2026 pa za nekaj več kot 4,3 milijarde evrov. V ospredju proračunov ostajajo ukrepi za obnovo po lanskih poplavah. Poleg tega je vlada v postopku obravnave med prioritetami omenjala ukrepe za krepitev gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij ter stanovanjske in podnebne politike. Potem ko se uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2024 ni izvedla, je za prihodnje leto vnovič predvidena. Uskladitev bo 5,2-odstotna, kar po navedbah finančnega ministrstva pomeni dobrih 100 milijonov evrov izpada proračunskih prihodkov in posledično več razpoložljivega dohodka za ljudi. V opoziciji so opozarjali na zaostrovanje geopolitičnih napetosti in pogrešali ustrezen odziv vlade.

Povprečnina za občine se bo prihodnje leto zvišala na 771,33 evra na prebivalca, leta 2026 pa na 775,29 evra. Dodatno se bo občinam za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na njihove prihodke, izplačalo še sredstva v vrednosti 1,5 odstotka dohodnine, vplačane v predpreteklem letu. Za leto 2025 to pomeni skupaj 47,9 milijona evrov. Z zakonom o izvajanju proračuna se bo poleg tega uredilo financiranje nekaterih izdatkov zdravstvene blagajne. Leta 2025 se bo iz proračuna Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije nakazalo 420 milijonov evrov, od tega 280 milijonov evrov za stroške zdravil, presejalnih in preventivnih programov, transplantacij, dializ in cepiv, 140 milijonov evrov pa za izvajanje drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Upokojenci bodo letni dodatek prihodnje leto prejeli skupaj z junijskimi pokojninami, odvisno od višine pokojnine pa se bo gibal med 155 in 465 evri, kar je pet evrov več kot letos. Da zaradi uskladitve pokojnin ne bi padli v višji razred in s tem prejeli nižji dodatek, predlog novele zakona določa tudi nove razrede višine pokojnine, glede na katere se ugotavlja upravičenost do letnega dodatka. Poslanci so potrdili tudi zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank, s katero se v slovenski pravni red prenašajo spremembe evropske zakonodaje v povezavi z zahtevami za banke, da v primeru svojih težav zagotavljajo ustrezno višino kapitala in kvalificiranih obveznosti za kritje izgub. Hkrati se preoblikuje sklad za reševanje bank. Poleg tega so poslanci soglasno sprejeli dopolnitev zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki ureja financiranje zaključnega dela pri razvoju zdravila sirote za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi.

Vlada bo lahko sredstva iz proračunske rezerve porabila tudi za namene, za katere v proračunu ni zagotovljenih sredstev oz. niso zadostna. Da bi bila proračuna v skladu z letos prenovljenimi evropskimi fiskalnimi pravili, je DZ potrdil še spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov javnih blagajn za obdobje 2025–2027. Poslanci so potrdili tudi zaključni račun državnega proračuna za leto 2023, ki mu je Računsko sodišče tako glede pravilnosti izkazov kot pravilnosti izvršitve izdalo mnenje s pridržkom. Proti so glasovali poslanci opozicije, po mnenju katerih je bilo leto 2023 za javne finance katastrofalno. V letu 2023 se je v državni proračun steklo 13 milijard evrov, kar je 0,9 odstotka manj od predvidenih prihodkov, odhodki pa so s 15,3 milijarde evrov znašali 94,2 odstotka načrtovanih. To odstopanje je predvsem posledica negotovosti na področju energetskih ukrepov. Zato je bila, po besedah državne sekretarke na finančnem ministrstvu Saše Jazbec, sprejeta rezerva za te namene. Proračunski primanjkljaj je namesto načrtovanih 3,2 milijarde evrov znašal 2,3 milijarde evrov.

Zanimivo: Tudi Svet EU in Evropski parlament sta dosegla politični dogovor o proračunu za leto 2025. Težak je skoraj 200 milijard evrov v obveznostih in nekaj več kot 155 milijard evrov v plačilih.

Janša obsojen kaznivega dejanja obrekovanja Veselinoviča

Ključno: Višje sodišče je zavrnilo pritožbo Janeza Janše in potrdilo obsodbo ter kazen v višini 8000 evrov zaradi kaznivega dejanja obrekovanja nekdanjega direktorja STA Bojana Veselinoviča.

Podrobno: Janša bo moral plačati tudi sodno takso kot strošek pritožbenega postopka, izhaja iz sodbe. Janša pa bo glede plačila stroškov tožilki in sodnikom, od katerih je v zadevi Patria terjal odškodnino, zbiral na dražbi.

Sodni senat celjskega sodišča je prvaka SDS novembra lani obsodil za kaznivo dejanje obrekovanja, ki mu ga je v zasebni tožbi zaradi zapisa v tvitu maja 2021 očital nekdanji direktor STA Veselinovič. Sodišče sicer ni ugodilo zahtevi tožnika po pogojni zaporni kazni, je pa Janši prisodilo 8000 evrov denarne kazni. Plačati jih mora v treh mesecih po pravnomočnosti sodbe.

Veselinovič je kot zasebni tožilec Janšo kazensko preganjal zaradi naslednjega tvita: "Neverjetno za EU v 21. stoletju, da sodelavec pri umoru novinarja še vedno vodi STA in zato mesečno pokasira 8500 evrov. Več kot predsednik republike."

V sodbi so na sodišču zapisali, da iz zagovora obtoženca in iz vseh dokazov, ki so bili izvedeni med sojenem, brez dvoma izhaja, da so bile trditve, ki jih je obtoženi zapisal v inkriminiranem tvitu, povzetem v izreku sodbe, neresnične, in sicer tako trditve, s katerimi je Veselinoviča označil kot sodelavca pri umoru, kakor tiste, ki se nanašajo na plačo zasebnega tožilca. Poleg tega je Janša po mnenju sodnega senata vedel, da zapisano škoduje časti in dobremu imenu Veselinoviča. Po prepričanju pritožbenega sodišča je bil cilj takratnega premierja, da z neresničnimi izjavami skuša doseči pri drugih, da bi se o kom ustvarila negativna vrednostna sodba. Za obrekovanjem je vedno razžalitev. Pritožbeno sodišče tudi v celoti pritrjuje, da se je obtoženi zavedal neresničnosti zapisanih trditev.

Zanimivo: Janšev zagovornik Franci Matoz je sicer pritožbo na prvostopenjsko sodbo podal zaradi spremenjene obtožbe. Tik pred lansko sklenitvijo glavne obravnave na celjskem okrožnem sodišču je namreč Veselinovič obtožbo iz kaznivega dejanja žaljive obdolžitve spremenil v kaznivo dejanje obrekovanja. A je višje sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Zgoraj omenjeni tvit, ki je jabolko spora, se nanaša na dogajanje leta 2009, ko je Veselinovič tedanjemu odgovornemu uredniku Borutu Mešku vročil izredno odpoved zaposlitve, ta pa je pozneje umrl zaradi bolezni.

Dogovor o potrditvi nove Evropske komisije

Ključno: Politične skupine Evropske ljudske stranke EPP, socialistov in demokratov S&D ter liberalcev Renew so dosegle dogovor o potrditvi nove Evropske komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen.

Podrobno: Predstavniki političnih skupin v pristojnih parlamentarnih odborih so podprli imenovanje šestih kandidatov oziroma kandidatk za podpredsedniške položaje v prihodnji komisiji pod vodstvom nemšče predstavnice iz Evropske ljudske stranke (EPP) von der Leyen. Pristojni odbori Evropskega parlamenta so nato podprli še imenovanje šestih kandidatov za podpredsedniške položaje v prihodnji Evropski komisiji in madžarskega kandidata za komisarja za zdravstvo in dobrobit živali Oliverja Varhelyija. Slednjemu so odvzeli del pristojnosti - ne bo pristojen za področji odzivanja na izredne zdravstvene razmere in reproduktivnih pravic žensk.

Med šestimi imeni sta Italijan Raffaele Fitto iz skrajno desnih Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki bo postal podpredsednik za kohezijo in reforme, in Španka Teresa Ribera iz vrst socialistov in demokratov (S&D), ki bo podpredsednica za čisti, pravični in konkurenčni prehod. Nekdanja estonska premierka iz vrst liberalcev (Renew) Kaja Kallas bo postala podpredsednica komisije in visoka zunanjepolitična predstavnica EU, Finka Henna Virkkunen iz EPP-ja pa bo kot podpredsednica pristojna za varnost, demokracijo in digitalizacijo. Romunska kandidatka Roxana Minzatu iz S&D bo postala podpredsednica komisije, pristojna za veščine, francoski liberalec Stephane Sejourne pa podpredsednik za industrijsko politiko.

Zanimivo: To bo prvič po letu 1999, da parlament na zaslišanjih ni zavrnil nobenega komisarskega kandidata, ki ga je predlagal novoizvoljeni predsednik komisije. Med letoma 2004 in 2019 so vsakič zavrnili najmanj enega, leta 2014 tudi slovensko kandidatko Alenko Bratušek. Evropski parlament bo moral celotno Evropsko komisijo potrditi še na plenarnem zasedanju, glasovanje je predvideno v sredo. Komisija bo tako lahko delo začela 1. decembra.

1000 dni vojne v Ukrajini

Ključno: Ameriški predsednik Joe Biden je tik pred iztekom mandata Ukrajini odobril uporabo raket dolgega dosega, ki jih je Kijev prvič uporabil prav na tisoči dan vojne. Rusija je spremenila jedrsko doktrino ter izstrelila novo balistično raketo proti Ukrajini.

Podrobno: V nedeljo je Biden Ukrajini odobril uporabo raket dolgega dosega za napade na vojaške tarče znotraj ruskega ozemlja. Nato je v sredo Biden Ukrajini odobril tudi uporabo protipehotnih min. Rusija je isti dan izvedla obsežen napad na energetsko omrežje, operater omrežja je zaradi razmer preventivno prekinil dobavo elektrike v več regijah.

V torek, ko je bil tisoči dan ruska invazije, je Ukrajina na rusko ozemlje prvič izstrelila ameriške rakete dolgega dosega atacms, in sicer v obmejno rusko regijo Brjansk. V sredo je izstrelila še britanske rakete storm shadow. Poleg tega je v torek ruski predsednik Vladimir Putin podpisal odlok o spremenjeni jedrski doktrini, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, ki jo podpira jedrska sila. Zaradi domnevne grožnje večjega ruskega napada so prostori ameriškega veleposlaništva v Kijevu preventivno ostali zaprti. Enako se je odločilo še več držav, so pa s slovenskega zunanjega ministrstva sporočili, da Slovenija ne načrtuje umika osebja veleposlaništva v Kijevu. Ukrajina je zahodne zaveznice pozvala, naj ne širijo strahu, češ da gre za informacijsko in psihološko operacijo Rusije.

Ruska vojska je po navedbah Kijeva v četrtek prvič izstrelila medcelinsko balistično raketo proti Ukrajini. Putin je te navedbe posredno zavrnil, rekoč da so ruske sile uporabile nov tip balistične rakete srednjega dosega. Poleg tega je Putin dejal, da je konflikt v Ukrajini dobil elemente globalnega značaja in da ima Rusija pravico ciljati vojaške objekte držav, ki dovolijo, da se njihovo orožje koristi za napade na rusko ozemlje.

Zanimivo: Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon se je v ponedeljek na zasedanju zunanjih ministrov EU zavzela za poziv k trajnemu in pravičnemu miru v Ukrajini, ki ga bo Kijev sprejel in bo imel podlago v Ustanovni listini ZN. Prepričana je, da bi dobava raket dolgega dosega, ki so jo ZDA odobrile Ukrajini, lahko imela ravno nasproten učinek. Glede predloga visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella o razmisleku o prekinitvi političnega dialoga z Izraelom, je dejala, da je na mestu. Dodajmo še, da je Slovenijo obiskala prva dama Ukrajine Olena Zelenska, kar je razburilo nekatere podpornike Rusije. Pred Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani se je zgodil manjši incident, ko je protestnik vzklikal, da se mora vojna končati in da bo Rusija zmagala. Med drugim naj bi Zelenska obiskala tudi ljubljansko fakulteto za družbene vede, a so obisk odpovedali. Prav pred fakulteto naj bi se namreč odvil protest.

Nalog za prijetje Netanjahuja

Ključno: Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je izdalo nalog za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.

Podrobno: Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je zaradi domnevnih vojnih zločinov izdalo naloge za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta in poveljnika Hamasa Mohameda Deifa, za katerega Izrael sicer trdi, da so ga ubili. V Izraelu, ki ni član ICC, in ZDA so naloga za prijetje Netanjahuja in Galanta obsodili, palestinsko gibanje pa ju je pozdravilo.

Omenimo še, da je Netanjahu v minulem tednu med obiskom na območju Gaze dejal, da palestinsko islamistično gibanje Hamas po koncu vojne ne bo več vladalo v enklavi. Ponudil je pet milijonov dolarjev za vsakega talca, ki ga pripadniki Hamasa zadržujejo v enklavi.

ZDA so v Varnostnem svetu ZN vložile veto na predlog resolucije, ki zahteva takojšnje premirje in izpustitev talcev v Gazi. Predlog je pripravilo vseh deset nestalnih članic, ki so dobile podporo tudi preostalih štirih stalnih članic. Dodajmo še, da je ameriški senat z veliko večino zavrnil predlog skupine demokratov za ustavitev dobave orožja za Izrael, ki jo je nedavno odobrila Bidnova administracija.

Zanimivo: Potem ko je visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell 14. novembra članicam EU predlagal prekinitev političnega dialoga z Izraelom, je sporočil, da večina zunanjih ministrov članic EU predloga ni podprla.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Slovenska policija je v sodelovanju z Europolom, Madžarsko, Hrvaško in nekaterimi državami iz regije Zahodnega Balkana izvedla obširno mednarodno kriminalistično preiskavo s področja spolnih zlorab otrok prek interneta. Ugotovili so, da je več slovenskih državljanov preko različnih spletnih omrežij razširilo in pridobivalo posnetke spolnih zlorab otrok. Policija je identificirala 11 polnoletnih osumljencev kaznivih dejanj in osem mladoletnih žrtev. Med slednjimi ni slovenskih otrok.

Na ustanovnem kongresu stranke Demokrati je bil za predsednika izvoljen Anže Logar, ki je izrazil prepričanje, da je čas za sodelovanje in veliko programsko koalicijo. Na dan ustanovitve Demokratov so v SDS, katere dolgoletni član je bil Logar, poudarili, da so iz dneva v dan močnejši. Od avgusta naj bi se jim pridružilo več kot 600 novih članov. Prvak SDS Janez Janša je medtem na omrežju X Logarja ter Evo Irgl in Dejana Kaloha, potem ko so minuli mesec izstopili iz SDS, obtožil kraje mandatov. Samostojni poslanec Kaloh je dva dni kasneje v odprtem pismu pojasnil umik od Demokratov. Zatrdil je, da je iz SDS izstopil iz osebnih razlogov in samospoštovanja, Logarjev izstop pa pripisal "bolni želji" po oblasti. Logar je navedbe označil za neresnične.

Odbor DZ za infrastrukturo je na seji agencijo za energijo pozval k prilagoditvi novega sistema omrežnine pri elektriki tako, da bi bila razlika med tarifami v poletni in zimski sezoni manjša. Predlagal je tudi prehodno obdobje za uveljavitev novega sistema. Dan zatem so bile v uradnem listu objavljene tarifne postavke omrežnine pri elektriki za 2025, ki so nekoliko nižje kot za leto 2024. Ob tem omenimo, da je komunala Novo mesto je v romskem naselju Žabjak odklopila nelegalne vodovodne priključke. Kot so zapisali v sporočilu, so pred tem večkrat obiskali naselje in prebivalcem predlagali, da priključke legalizirajo. Medtem so predstavniki Amnesty International Slovenije, romskih organizacij in Romov na novinarski konferenci v Ribnici opozorili, da v Sloveniji petina romskih naselij še vedno nima pitne vode, čeprav je pravica do vode po ustavi zagotovljena človekova pravica.

Slovenija je na lestvici uspešnosti boja s podnebnimi spremembami Climate Change Performance Index (CCPI) za leto 2025 napredovala za 11 mest na 30. mesto in bila prvič v družbi držav, ki so na tem področju srednje uspešne. Ko smo že pri podnebju, Volkswagen (VW) je pristal na poravnavo s slovenskimi potrošniki, ki so preko zveze potrošnikov vložili skupinsko tožbo proti Volkswagnu zaradi afere dieselgate. VW je namreč leta 2015 priznal, da je v vozila namestil opremo za prirejanje izpustov. Skupinsko tožbo je v Nemčiji leta 2018 v imenu slovenskih potrošnikov vložilo nemško podjetje Financialright, višina poravnave ni znana.

Državni svet je izglasoval odložilni veto na noveli zakonov o dohodnini in davku na dodano vrednost. Med drugim je nasprotoval spremembam sistema normiranih odhodkov, novi olajšavi za delavce iz tujine, dodatnim administrativnim bremenom za podjetja ter zvišanju obdavčitve sladkih pijač. DZ bo moral o novelah odločati znova, potrebnih bo vsaj 46 glasov. Urad RS za nadzor proračuna pa je zaključil izredni pregled notranje revizije ministrstva za pravosodje nakupa sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani. Ugotovil je, da so bili namen, pristojnosti, odgovornosti in naloge notranje revizije v vseh pomembnih pogledih neskladni z usmeritvami.

Gremo še v tujino. Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je na položaj ministra za energijo v svoji vladi imenoval direktorja podjetja za pridobivanje nafte s hidravličnim drobljenjem Chrisa Wrighta, ki je velik kritik ukrepov proti globalnemu segrevanju. 19. novembra je za položaj ministra za trgovino izbral direktorja finančnega podjetja Howarda Lutnicka, ki je v kampanji odločno zagovarjal Trumpovo napoved povišanja carin. Je pa nekdanji republikanski kongresnik s Floride Matt Gaetz, domnevno vpleten v spolne škandale, odstopil od kandidature za pravosodnega ministra v Trumpovi vladi. Trump je namesto njega izbral nekdanjo pravosodno ministrico Floride Pam Bondi. Ob tem omenimo še, da je kitajski predsednik Xi Jinping ob robu vrha azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja na poslovilnem srečanju z ameriškim kolegom Joejem Bidnom dejal, da je pripravljen sodelovati s Trumpom.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva na vrhu skupine G20 predstavil t. i. svetovno zavezništvo za boj proti revščini in lakoti, v katerega bodo finančno prispevale različne države in mednarodne institucije. Od članic G20 se pobudi ni pridružila Argentina. ZDA pa so priznale voditelja opozicije Edmunda Gonzaleza Urrutio kot legitimnega predsednika Venezuele.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.