Tedenskih (s)pet, 12. - 19. 7.

Big Sister
Jul 19
10 min read

Od skupno 6514 kandidatk in kandidatov, ki so na 80 šolah v spomladanskem roku opravljali splošno maturo, je bilo uspešnih 91,8 odstotka. To je malenkost manj kot lani, a znotraj povprečja zadnjih let. Poklicno maturo je na 142 šolah od 8627 kandidatk in kandidatov uspešno opravilo 88,9 odstotka. Na splošni maturi je vse točke doseglo 23 kandidatov, na poklicni 37. Čestitamo, če si tudi ti med uspešnimi! Če pa nisi, nič za to. Bo drugič ratalo. <3 V vsakem primeru, spodaj smo zate znova nabrale pregled najpomembnejšega dogajanja v tednu.

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Referenduma o obrambnih izdatkih ne bo

Ključno: DZ je z večino glasov razveljavil sklep o razpisu referenduma o obrambnih izdatkih, s čimer odpade tudi napovedani referendum o članstvu v Natu.

Podrobno: Državni zbor je v petek s 44 glasovi za, sedmimi proti in šestimi vzdržanimi razveljavil sklep o razpisu posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, ki ga je predlagala Levica. Razveljavitev so podprli poslanci Svobode, Demokratov ter oba poslanca narodnosti. Proti so bili v Levici, samostojna poslanca Miha Kordiš in Mojca Šetinc Pašek ter poslanec SDS Jože Tanko. Poslanci SD so se vzdržali, v NSi in preostali poslanci SDS pa sploh niso glasovali.

S tem je padla tudi možnost izvedbe referenduma o članstvu Slovenije v zvezi Nato, ki ga je napovedovala Svoboda. Predsednik vlade Robert Golob je odločitev DZ pozdravil kot konec "politikantskih igric opozicije z nacionalno varnostjo". Vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič je dejala, da bi bil referendum zavajajoč in škodljiv ter zagotovila, da dvig obrambnih izdatkov do leta 2030 ne bo ogrozil socialne države.

Predlog za razpis referenduma o obrambnih izdatkih je sprva podprla tudi koalicijska SD, a se je ob končnem glasovanju vzdržala. Predsednik poslanske skupine Jani Prednik je pojasnil, da SD še naprej podpira javno razpravo in pričakuje, da se bo ta jeseni odvila z udeležbo premierja in finančnega ministra. Na tej podlagi bodo v SD razmislili o nadaljnjih korakih. Levica je odločitev ostro kritizirala in napovedala, da bo nadaljevala z glasnim nasprotovanjem militarizaciji družbe. Na razveljavitev se je odzval tudi veleposlanik pri Natu Andrej Benedejčič, ki se je DZ zahvalil in poudaril, da je Slovenija ključne elemente obrambne resolucije uspešno vključila v haaško deklaracijo zveze Nato.

Predsednik SDS Janez Janša je na družbenem omrežju X sarkastično komentiral, da je "koalicija predlagala referendum, koalicija ga je preklicala". Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec pa je premieru očitala, da je s svojo izjavo iz koalicije izključil Levico in SD ter oblikoval novo zavezništvo z nepovezanimi poslanci.

Zanimivo: Mimogrede, poslanec SDS Žan Mahnič je v minulih dneh ljudi pozval k včlanitvi v strelska društva, da bi lahko doma legalno posedovali orožje. Njegov poziv so kot nevaren in neodgovoren obsodili predsednica republike Nataša Pirc Musar, koalicijske stranke ter Strelska zveza Slovenije.

Sprejeta vrsta pomembnih zakonov

Ključno: DZ je sprejel več pomembnih zakonov, med drugim zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, podnebni zakon, novelo stanovanjskega zakona ter zakone o visokem šolstvu, konoplji ter nadomestilu za premoženjsko škodo v 2. svetovni vojni.

Podrobno: DZ je potrdil podnebni zakon, ki določa cilj doseganja podnebne nevtralnosti Slovenije do leta 2045. Zakon vključuje ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v stavbah in prometu, uvedbo sistema spremljanja emisij, ekonomske in finančne instrumente ter pravila glede fluoriranih plinov in ozonu škodljivih snovi. Med ukrepi je tudi nova letalska dajatev za luksuzna zasebna letala. V Levici so izrazili razočaranje, ker zakon po skoraj dveh letih usklajevanj ne vključuje ukinitve subvencij za fosilna goriva, kar so zahtevali tudi nevladniki in podnebni svet.

Sprejet je bil tudi zakon o visokem šolstvu, ki predvideva postopno zviševanje javnih sredstev za visoko šolstvo z 0,6 na 1,5 odstotka BDP. Namesto izrednega študija zakon uvaja časovno prilagojen študij, ki omogoča zaključek programa v daljšem času. Spremenjeni so tudi pogoji za podeljevanje koncesij - te bodo dodeljene le, če javni študij ni na voljo ali ni dovolj obsežen, obstoječe koncesije pa bodo postopno prenehale.

DZ je sprejel še zakon o pavšalnem nadomestilu za premoženjsko škodo v 2. svetovni vojni, ki določa enkratno izplačilo 8000 evrov žrtvam vojnega nasilja oziroma njihovim zakonitim dedičem. Poleg tega je bil sprejet zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene, ki so ga po lanskem posvetovalnem referendumu vložili poslanci Svobode in Levice, določa pogoje za varen dostop do medicinske konoplje. V četrtek je DZ sprejel novelo stanovanjskega zakona in zakon o financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki predvidevata 100 milijonov evrov letno za gradnjo novih stanovanj v naslednjem desetletju. Zakona vključujeta tudi poenostavljene postopke za oddajanje stanovanj in več možnosti za mlade ter iskane kadre. Vlada je sprejela tudi uredbo o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi, ki določa zakonsko primerljivo plačilo z javnimi uslužbenci. Uredba opredeljuje minimalno urno postavko, začetno plačilo, primerljivost poklicev in način usklajevanja plačila.

V petek je DZ sprejel zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki omogoča, da polnoletna oseba, ki zaradi hude neozdravljive bolezni ali trajne okvare zdravja neznosno trpi in je sposobna odločanja, zaprosi za pomoč pri končanju življenja. Pogoj je, da so možnosti zdravljenja izčrpane. Zakon sledi izraženi volji volivcev na lanskem referendumu. Aleš Primc je sporočil, da nasprotniki zakona že zbirajo podpise za razpis novega referenduma. Sprejet je bil tudi zakon o funkcionarjih, ki sistemsko ureja pravice in obveznosti poklicnih in nepoklicnih funkcionarjev med opravljanjem funkcije in po njenem zaključku. Zakon ni dobil podpore opozicijskih SDS in NSi. Prav tako je DZ je sprejel še zakon o šolski inšpekciji, ki uvaja sistemske preglede za izboljšanje kakovosti šolskega sistema, sprotno evalvacijo delovanja zavodov in krepitev svetovalne vloge šolske inšpekcije.

Zanimivo: Vlada je izraelskega ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvira in finančnega ministra Bezalela Smotriča razglasila za nezaželeni osebi zaradi njihovih genocidnih izjav in spodbujanja nasilja nad Palestinci. Slovenija je s tem kot prva država EU naredila ta korak. V pripravi so tudi drugi ukrepi.

Evropska komisija predstavila predlog proračuna 2028–2034

Ključno: Evropska komisija je razgrnila predlog večletnega proračuna EU v višini skoraj 2000 milijard evrov za obdobje 2028–2034. Sloveniji bi pripadlo 5,4 milijarde evrov. Prva razprava med ministri je pokazala velika razhajanja med članicami.

Podrobno: Predlagani proračun zajema tri glavne stebre: izplačila na podlagi nacionalno-regionalnih načrtov (865 milijard evrov), Evropski sklad za gospodarsko konkurenčnost (451 milijard evrov) ter zunanje delovanje EU (215 milijard evrov). Dodatno je predvidenih še 300 milijard evrov za kmetijstvo, 218 milijard za manj razvite regije in 131 milijard za obrambo in vesoljske tehnologije.

Slovenija bi po tem izhodiščnem predlogu v naslednji finančni perspektivi pridobila 5,4 milijarde evrov evropskih sredstev – več kot v prejšnjem obdobju, ko ji je bilo skupno dodeljenih 5 milijard evrov. Med razpoložljivimi sredstvi bo 0,3 milijarde evrov namenjenih notranjim zadevam in prav toliko sredstev iz socialnega podnebnega sklada. Nova struktura vključuje nacionalno-regionalne načrte, v katerih bodo članice skupaj z regijami določile reforme in naložbe, potrebne za črpanje sredstev.

Po besedah državnega sekretarja Marka Štucina Slovenija ocenjuje izhodiščni predlog kot dober in uravnotežen. Poudaril je pomen ohranjanja sredstev za kohezijo in kmetijstvo ter priložnost pridobivanja sredstev za konkurenčnost in varnost. Opozoril pa je, da pogajanja šele sledijo in bodo dolgotrajna ter zahtevna.

Zanimivo: Stališča držav članic so zelo različna. Nemčija, Švedska in Avstrija nasprotujejo predlaganemu povečanju proračuna – avstrijska ministrica Claudia Plakolm je izpostavila, da Avstrija ne more prispevati več, ker že doma varčuje. Madžarska pa predlog zavrača iz političnih razlogov – po oceni ministra Janosa Boke gre za orodje izsiljevanja, podobno kot sedanji proračun. Pogajanja o proračunu se bodo začela jeseni in bodo trajala vsaj leto in pol. V tem času se lahko nacionalne alokacije in celotna struktura še bistveno spremenijo.

Pogajanja o prekinitvi ognja med Izraelom in Palestino zastala

Ključno: Pogajanja o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom so zastala, EU pa je medtem sprejela nov sveženj sankcij proti Rusiji.

Podrobno: Pogajanja med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas o 60-dnevni prekinitvi ognja so zastala. Glavna točka spora ostaja izraelsko vztrajanje pri nadzoru nad delom Gaze, kar Hamas zavrača. Po navedbah palestinskih virov želi Izrael prebivalce prestaviti na jug enklave in jih nato prisilno preseliti v Egipt. Od začetka izraelskih napadov oktobra 2023 je bilo v Gazi ubitih več kot 58.000 ljudi, so sporočile tamkajšnje zdravstvene oblasti.

Združeni narodi so opozorili na množično razseljevanje Palestincev zaradi izraelske ofenzive na severu Zahodnega brega, ki jo je Izrael začel januarja. Gre za največje razseljevanje od začetka izraelske okupacije leta 1967. Kljub dogovorjenemu premirju je izraelska vojska znova izvedla napade na položaje Hezbolaha na vzhodu Libanona.

Na zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju ni bilo doseženega dogovora o ukrepih proti Izraelu zaradi kršenja človekovih pravic. Prav tako sprva ni bilo soglasja o 18. svežnju sankcij proti Rusiji, ki ga je blokirala Slovaška. Ta je veto umaknila 17. julija.

Do petka so članice EU vendarle dosegle dogovor o novem svežnju sankcij. Ta vključuje nižjo cenovno kapico za rusko nafto, ukrepe proti plinovodoma Severni tok 1 in 2 ter sankcije za ruski bančni sektor. Sankcije so pozdravili vodilni predstavniki EU in tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Rusija je dogajanje ostro kritizirala.

Zanimivo: Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je izrazila obžalovanje zaradi neuspeha pri dogovoru o ukrepanju proti Izraelu. Poudarila je, da humanitarna pomoč ne sme nadomestiti političnega ukrepanja. V Berlinu je napovedala, da bo Slovenija po vseh diplomatskih kanalih skušala zaščititi civiliste in končati morijo v Gazi.

Trump z novimi carinami za EU

Ključno: Predsednik ZDA Donald Trump je sredi trgovinskih pogajanj z EU napovedal uvedbo 30-odstotnih carin za večino blaga iz EU. Sočasno je napovedal novo dobavo orožja Ukrajini in zagrozil Rusiji s 100-odstotnimi carinami.

Podrobno: Trump je 16. julija napovedal, da bodo ZDA s 1. avgustom uvedle 30-odstotne carine za uvoz večine blaga iz Evropske unije. Ukrep je prišel sredi intenzivnih trgovinskih pogajanj z EU, ki jih je nadaljeval evropski komisar Maroš Šefčovič z obiskom v Washingtonu. Evropska komisija je podaljšala začasno zamrznitev povračilnih ukrepov do istega datuma, a je komisar opozoril, da bi v primeru neuspešnih pogajanj EU lahko uvedla povračilne carine na ameriško blago, vredno prek 90 milijard evrov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zatrdila, da je EU še naprej pripravljena na dialog, a da bo zaščitila evropske interese.

Trump je v istem tednu ob robu srečanja z generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem napovedal, da bodo evropske članice od ZDA kupovale sisteme zračne obrambe za Ukrajino. Že 13. julija je napovedal dobavo sistemov patriot, kasneje pa je nemški obrambni minister Boris Pistorius potrdil, da bo Nemčija financirala dva taka sistema za Ukrajino.

Ob tem je Trump izrazil nezadovoljstvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom zaradi nezmožnosti dosege premirja v Ukrajini in Rusiji zagrozil z uvedbo 100-odstotnih carin, če ne bo v 50 dneh sklenila dogovora o koncu spopadov.

Zanimivo: ZDA so odpustile zvezno tožilko Maurene Comey, ki je sodelovala pri pregonu Jeffreyja Epsteina. Predsednik Trump je pred tem afera z dosjeji označil za politično prevaro demokratov. Pod pritiskom znotraj republikanske stranke je 17. julija pravosodni ministrici Pam Bondi naročil objavo "ustreznih" Epsteinovih pričevanj.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Policija v Mariboru je v začetku julija kazensko ovadila štiri takratne poslance NSi – Mateja Tonina, Jerneja Vrtovca, Janeza Žaklja in Jožefa Horvata – zaradi domnevno nenapovedanega nadzora, ki so ga kot člani parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb izvedli novembra 2023 na policiji, kjer so preverjali morebitno prisluškovanje. Tonin očitke o zlorabi Knovsa in odtekanju informacij zavrača in meni, da gre za politično motivirano delovanje policije. Notranji minister Boštjan Poklukar in Generalna policijska uprava so tovrstne očitke odločno zavrnili.

Državni zbor je na izredni seji sprejel nov zakon o gostinstvu, ki uvaja 60-dnevno omejitev kratkoročnega oddajanja nepremičnin v občinah s pomanjkanjem stanovanj, z možnostjo, da občine omejitev tudi omilijo. Zakon uvaja tudi strokovno kategorizacijo višjekakovostnih nastanitvenih obratov in zmanjšuje birokratske obremenitve v gostinstvu. Sprejeta je bila tudi novela zakona o zaščiti živali, ki ukinja rejo kokoši v kletkah in uvaja obvezno čipiranje mačk. V državnem svetu se za ponedeljek napovedujeta razpravi o možnem vetu na oba zakona.

Stanovanjski sklad RS bo 100 milijonov evrov iz državne dokapitalizacije porabil za gradnjo javnih najemnih stanovanj, vključno z oskrbovanimi stanovanji. Najprej bodo izvedli sedem projektov, ki skupaj obsegajo 681 stanovanj. Medtem je Evropska komisija objavila predlog dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2028–2034, po katerem bi Slovenija prejela 5,4 milijarde evrov evropskih sredstev. Minister za finance Klemen Boštjančič je predlog označil za ugoden in pozdravil osredotočenost Bruslja na konkurenčnost.

Družba Petrol je napovedala ponovno odprtje prodajnih mest v Petrini, Solčavi, Črnem Vrhu nad Idrijo in Podkorenu, ki so bila pred kratkim zaprta. Odločitev je bila sprejeta zaradi odziva lokalnih skupnosti in prizadevanj za rešitve s pristojnimi ministrstvi. Odprtja so se začela v sredo in četrtek, razplet pa so pozdravili tako v vladi kot na prizadetih območjih.

Na športnem področju je Tadej Pogačar po padcu dan prej dosegel zmago v 12. etapi dirke po Franciji. Na zahtevni trasi od Aucha do Hautacama je z več kot dvema minutama prednosti ugnal Jonasa Vingegaarda in s tretjo etapno zmago prevzel tudi skupno vodstvo. Primož Roglič je v skupnem seštevku napredoval na sedmo mesto.

Gremo še v tujino. V Kataloniji in na severu Španije so konec tedna močne nevihte povzročile hudourniške poplave. Najhuje je bilo v Kataloniji, deževje pa je prizadelo tudi Aragonijo in druge severne regije.

V Siriji je v provinci Suvajda na jugu države izbruhnilo nasilje med tamkajšnjimi druzi in sunitskimi beduini. V odziv je vlada napotila varnostne sile, medtem ko je Izrael – ki se razglaša za zaščitnika druzov – 16. julija izvedel zračni napad na vojaške cilje v središču Damaska. Zahvaljujoč posredovanju ZDA in Turčije je bilo 17. julija doseženo premirje, sirska vojska pa se je iz območja umaknila. V spopadih je bilo ubitih več kot 500 ljudi.

Na Kitajskem je predsednik Xi Jinping gostil zasedanje zunanjih ministrov članic Šanghajske organizacije za sodelovanje. Ob tej priložnosti je poudaril, da to zavezništvo oblikuje nov model mednarodnih odnosov. Xi se je srečal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom ter ločeno tudi z avstralskim premierjem Anthonyjem Albanesejem. Medtem sta v ZDA ameriški državni sekretar Marco Rubio in bahrajnski zunanji minister Abdulatif bin Rašid al Zajani podpisala sporazum o sodelovanju na področju civilne rabe jedrske energije.

V Bruslju in Teheranu je v petek znova odmeval jedrski sporazum z Iranom. Nemčija, Francija, Združeno kraljestvo in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas so pozvali Teheran k obnovitvi pogajanj o jedrskem programu in opozorili, da bodo v primeru neuspeha znova sprožili sankcije prek mehanizma Združenih narodov. Iran je odgovoril, da ni razlogov za takšno grožnjo in da bi morala Evropa opustiti politiko pritiska.

Evropska unija je medtem sprejela odločitev o dvoletnem podaljšanju uredbe o skladiščenju plina. Ta določa 90-odstotno zapolnjenost podzemnih skladišč in večjo preglednost glede deleža ruskega plina v njih. Nova uredba bo veljala do konca leta 2027.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.