Tedenskih (s)pet, 12. - 19. 4.

Big Sister
Apr 21
10 min read

Skupina astronomov z univerze v Cambridgeu je sporočila, da je teleskop James Webb v atmosferi planeta K2-18b odkril znake prisotnosti dveh spojin, ki ju na Zemlji proizvajajo živi organizmi, kar nakazuje na možnost življenja na 124 svetlobnih let oddaljenem planetu. Če te zanima tudi vse, kar je vezano z dogajanjem na planetu Zemlja, pa beri naprej!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

KPK preverja dopustovanje Goloba, Janša oproščen

Ključno: KPK preverja morebitne kršitve integritete premierja Roberta Goloba zaradi dopusta pri poslovnežu Tomažu Subotiču. Janez Janša in še dva obtožena so bili oproščeni v zadevi Trenta.

Podrobno: Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) bo izvedla predhodni preizkus glede dopustovanja Goloba in njegove partnerke v počitniški hiši poslovneža Subotiča v Karigadorju. Subotič je član stranke Svoboda, Golobova vlada pa ga je imenovala v sveta javnih zdravstvenih zavodov, in sicer v Splošno bolnišnico Celje ter Psihiatrično kliniko Ljubljana. Premier Golob je zatrdil, da dopust in Subotičeva imenovanja nista povezana. Subotič je medtem sporočil, da odstopa iz sveta celjske bolnišnice, kar je vlada tudi uradno potrdila v četrtek. Koalicijski predstavniki se glede dogodka za zdaj niso želeli opredeliti, dokler KPK ne zaključi postopka.

V ločeni zadevi, povezani z domnevno spornim nepremičninskim poslom v Trenti, je celjsko okrožno sodišče predsednika SDS Janeza Janšo ter soobtožena Branka Kastelica in Klemna Gantarja oprostilo očitkov o zlorabi položaja. Senat pod vodstvom sodnice Cvetke Posilovič je presodil, da tožilstvu ni uspelo z gotovostjo dokazati očitanih dejanj. Tožilec Boštjan Valenčič je že napovedal pritožbo. Janša je po izreku sodbe pred več sto zbranimi podporniki izpostavil, da je bila sodba izrečena po skoraj 15 letih preiskav, zaslišanj in procesov. Dejal je, da je bila pravica odložena in da se njihov boj šele začenja.

Zanimivo: Pred izrekom sodbe je specializirano državno tožilstvo za Janšo in Kastelica predlagalo po dve leti zaporne kazni, za Gantarja pa eno leto pogojno. Protesti Janševih podpornikov so pred sodiščem potekali tudi na dan izreka sodbe.

My Voice, My Choice z več kot 1,2 milijona podpisi

Ključno: Inštitut 8. marec je z evropsko kampanjo My Voice, My Choice zbral več kot 1,2 milijona podpisov za varen in dostopen splav. Podpise bodo jeseni predali Evropski komisiji in parlamentu.

Podrobno: Kampanja My Voice, My Choice, ki jo je v Evropski uniji vodil Inštitut 8. marec, je bila uradno zaključena s skupno več kot 1,2 milijona zbranih podpisov v podporo varnemu in dostopnemu splavu. V projektu je sodelovalo več kot 300 organizacij, prek 2000 prostovoljcev na ulicah in stotine vplivnežev. Direktorica inštituta Nika Kovač je ob tej priložnosti napovedala, da bodo podpise najprej preverile institucije v državah članicah, jeseni pa jih bodo predali Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu. V nadaljevanju bodo sledili meseci predstavitev pobude in prepričevanja evropskih institucij.

Pobudo sta podprla tudi slovenska predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob. Na novinarski konferenci so prek videopovezav sodelovali tudi predstavniki nevladnih organizacij iz številnih evropskih držav, med njimi iz Malte, Finske, Hrvaške, Poljske in Češke. Poudarili so, da je v mnogih državah pravica do odločanja o lastnem telesu še vedno ogrožena in da jo skrajno desni politiki poskušajo omejiti ali odvzeti. Iz Hrvaške so poročali, da je splav formalno dovoljen, a pogosto nedostopen. Aktivistka Lana Bobić je poudarila, da jim je kampanja vlila moč in upanje, medtem ko je zvezdnica Severina priznala, da je zaradi sodelovanja izgubila sledilce in bila tarča napadov, a da ne obžaluje svoje vloge v kampanji.

Iz Poljske, kjer splav ni dovoljen, je Dominika Lasota izpostavila povezovalno moč kampanje, ki je združila številne aktiviste. Čehinja Klara Hlavačkova pa je zaključila, da skupna prizadevanja lahko prinesejo resnične spremembe.

Zanimivo: Britansko vrhovno sodišče je razsodilo, da pravna definicija ženske temelji na biološkem spolu. Kljub temu je poudarilo, da zakonodaja še naprej ščiti transspolne osebe pred diskriminacijo. Kakorkoli, odločitev sodišča lahko vpliva na nadaljnje razprave o njihovih pravicah.

ZDA kaznuje Harvard, aretacije študentov se nadaljujejo

Ključno: Ameriška vlada je univerzi Harvard zamrznila 2,2 milijarde dolarjev sredstev zaradi zavrnitve političnih zahtev. Medtem se nadaljujejo aretacije tujih študentov, ki sodelujejo v protestih proti izraelskemu nasilju.

Podrobno: Univerza Harvard je ostala brez 2,2 milijarde dolarjev proračunskih sredstev, potem ko je zavrnila zahteve Trumpove vlade, ki vključujejo spremembe politike do aktivizma na kampusih, reformo upravljanja, spremembo pravil pri zaposlovanju profesorjev ter sprejemanju študentov glede na zasluge. Zahteve so zajemale tudi revizijo fakultete in študentskega telesa glede stališč o raznolikosti ter prepoved obraznih mask. Trumpova vlada je zagrozila z odvzemom vseh devetih milijard dolarjev sredstev, ki bi jih univerza lahko prejela letos.

Predsednik univerze Alan Garber je vladno potezo obsodil in poudaril, da se Harvard ne bo odpovedal svoji neodvisnosti ali ustavnim pravicam. Harvard je prva visokošolska ustanova, ki je v celoti zavrnila vladne zahteve, podobna opozorila pa so bila poslana tudi drugim univerzam v ZDA.

Vzporedno z zaostrovanjem pritiskov na univerze se nadaljujejo aretacije tujih študentov, ki sodelujejo v protestih proti izraelskemu nasilju nad Palestinci. V ponedeljek je bil aretiran Mohsen Mahdavi, ki je lani sodeloval na protestih na univerzi Columbia. Prijeli so ga v Vermontu, kamor je prišel po potrdilo o državljanstvu. Senatorja Bernie Sanders in Peter Welch sta ukrep označila za nemoralen, nehuman in nezakonit ter pozvala k njegovi takojšnji izpustitvi. Mahdavi je rojen na Zahodnem bregu, ki je pod izraelsko okupacijo. Pred tem so iz istih razlogov že aretirali še enega študenta Columbie, Mahmuda Halila, ki ima dovoljenje za bivanje in delo v ZDA. Poslali so ga na jug ZDA, kjer mu je sodišče odobrilo izgon, a ima še možnost pritožbe.

V ponedeljek je skupina 17 mednarodnih študentov različnih ameriških univerz na zveznem sodišču v Atlanti vložila tožbo proti ministrstvu za domovinsko varnost zaradi odvzema vizuma in ukinitve študentskega statusa. Vlada to opravičuje z bojem proti nasilnim nasprotnikom Izraela oziroma z varovanjem nacionalnega interesa, vendar študenti trdijo, da gre za samovoljne in protiustavne ukrepe.

Zanimivo: V četrtek je na Floridski državni univerzi (FSU) prišlo do strelskega napada, v katerem sta bili ubiti dve osebi, več pa jih je ranjenih. Napadalec je bil 20-letni sin namestnice lokalnega šerifa. To je že šesti množični strelski napad na Floridi letos.

Carinska vojna in iranski jedrski pogovori v ospredju

Ključno: Kljub odlogu evropskih protiukrepov in ameriškim obljubam o dogovoru s Kitajsko in EU razmere na svetovnih trgih ostajajo napete. Medtem potekajo pogovori med ZDA in Iranom o jedrskem vprašanju.

Podrobno: Kitajska je konec tedna v odgovor na ameriško carinsko politiko zvišala carine na uvoz ameriškega blaga na 125 odstotkov. Do te poteze je prišlo po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump skupne carine za Kitajsko zvišal na kar 145 odstotkov. Ukrepi poglabljajo trgovinsko napetost med državama, hkrati pa povečujejo negotovost na svetovnih trgih.

Na drugi strani so ZDA in Iran v Maskatu v Omanu začeli pogajanja o iranskem jedrskem programu. Delegaciji sta vodila iranski zunanji minister Abas Aragči in ameriški posebni odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff. Pogovori so potekali v prijateljskem vzdušju in se bodo nadaljevali, naslednji krog je predviden v Rimu. Trump je sicer poudaril, da se mu ne mudi z morebitnim vojaškim napadom na iranske jedrske zmogljivosti, vendar ni želel potrditi poročanj, da je preprečil izraelski napad na Iran.

Evropska unija je medtem preložila načrtovane protiukrepe na ameriške carine na jeklo in aluminij, ki bi morali začeti veljati 15. aprila. Kot so pojasnili v Bruslju, si želijo s 90-dnevnim odlogom ustvariti prostor za pogajanja z ZDA in se izogniti dodatni eskalaciji. Ob tem sta se predsednik Trump in italijanska premierka Giorgia Meloni sestala in izrazila pričakovanje, da bosta ZDA in EU vendarle dosegli dogovor o carinah. Meloni je Trumpa povabila na obisk Italije, kjer naj bi se srečal tudi z evropskimi voditelji. Medtem je Kalifornija zaradi ukrepov predsednika Trumpa vložila tožbo z obrazložitvijo, da carine nimajo pravne podlage in povzročajo gospodarsko škodo. Guverner Gavin Newsom je opozoril, da ukrepi višajo cene in ogrožajo delovna mesta.

Ameriška vlada je v četrtek dodatno napovedala uvedbo novih pristaniških pristojbin za kitajske ladje, kar naj bi spodbudilo domačo ladjedelniško industrijo. Ukrepi naj bi začeli veljati v 180 dneh, vendar številni opozarjajo, da bodo dodatno prizadeli svetovno trgovino.

Zanimivo: Salvadorski predsednik Nayib Bukele je ob obisku pri Trumpu zavrnil vrnitev po napaki izgnanega salvadorskega državljana Kilmarja Abrega Garcie. Ameriško prizivno sodišče v Washingtonu je medtem zavrnilo pritožbo Trumpove vlade in potrdilo odločitev o vrnitvi izgnanca v ZDA. Abrega Garcio je v Salvadorju obiskal demokratski senator Chris Van Hollen, kar je vsaj umirilo strahove glede vprašanja, ali je živ ali ne.

Srbija z novo vlado

Ključno: Srbski parlament je potrdil novo vlado pod vodstvom endokrinologa Đura Macuta. Predsednik Aleksander Vučić je medtem na množičnem shodu podpornikov obračunal z nasprotniki in znova pozval k dialogu.

Podrobno: Srbski parlament je v sredo potrdil novo vlado, ki jo bo vodil Macut, endokrinolog in profesor interne medicine na beograjski medicinski fakulteti. Vlado je podprlo 153 od 199 prisotnih poslancev, medtem ko se jih je 51 glasovanja vzdržalo. Premier in ministri morajo zdaj še uradno priseči pred parlamentom, s čimer bo njihov mandat tudi formalno začet.

V novi vladi je 30 ministrov, med njimi pet brez listnice. Večina ministrov je delovala že v prejšnji vladi, iz nove sestave pa izstopa odsotnost dosedanjega podpredsednika Aleksandra Vulina. Novi prvi podpredsednik vlade je postal finančni minister Siniša Mali, poleg njega pa bosta podpredsedniško funkcijo opravljala še notranji minister Ivica Dačić iz vrst SPS in ministrica za gospodarstvo Adrijana Mesarović.

Macut, ki ni član nobene politične stranke, je pred kratkim sodeloval pri ustanovitvi provladnega Gibanja za narod in državo. Premier je ob ponedeljkovi predstavitvi programa v parlamentu nagovoril tudi študente, ki že več tednov protestirajo zaradi zrušenja nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu, kjer je umrlo 16 ljudi. Zahtevajo preglednost glede prenove postaje, odgovornost odgovornih in boj proti korupciji. Macut jih je pozval k zaupanju in zavrnil možnost represivnih ukrepov.

Predhodno je marca parlament sprejel odstop tedanjega premierja Miloša Vučevića, kar je pomenilo konec mandata celotni vladi. Vučević je odstopil zaradi politične krize, ki jo je sprožila omenjena tragedija. Vučić je nato aprila imenoval Macuta za mandatarja nove vlade, danes pa mu je čestital in izrazil upanje, da bo nova vlada pripeljala državo nazaj na pot uspeha. V soboto pa je Vučić v Beogradu nagovoril množico podpornikov na velikem shodu, kjer je ostro obračunal s političnimi nasprotniki in protestniki. V govoru je poudaril potrebo po enotnosti in znova pozval k dialogu. Shoda se je udeležil tudi predsednik Republike Srbske Milorad Dodik.

Zanimivo: Macut je prvič na politični funkciji in prihaja iz vrst akademske stroke. Vučićev poziv k "osvoboditvi od terorja" v kontekstu nove vlade je sprožil različne odzive v javnosti.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Svetovna razstava Expo 2025 je v nedeljo odprla vrata na Japonskem, kjer sodeluje več kot 160 držav in organizacij, med njimi tudi Slovenija. Ta se predstavlja v okviru skupinskega paviljona, z udeležbo pa si na ministrstvu za gospodarstvo obetajo večjo prepoznavnost slovenskega gospodarstva na Japonskem in širše. Razstava bo odprta do sredine oktobra.

V ponedeljek je poslanec Miha Kordiš izstopil iz poslanske skupine Levice, potem ko ga je strankina disciplinska komisija izključila. Kordiš je v sporočilu za javnost poudaril, da je odločitev o več sredstvih za orožje in manj za pokojnine dokončno prelomila vezi z nekdanjo levo alternativo. Napovedal je ustanovitev nove socialistične stranke, Levica pa po njegovem izstopu ostaja s štirimi poslanci. Na isti dan je slovenska košarkarica Ajša Sivka dosegla zgodovinski uspeh, saj je postala prva Slovenka, izbrana v prvem krogu nabora lige WNBA. Chicago Sky jo je izbral kot deseto po vrsti.

V torek je Banka Slovenije ocenila, da se je v prvem četrtletju nadaljevala razmeroma ugodna gospodarska rast, vendar ostajajo tveganja zaradi carinske politike ZDA. Čeprav je neposredna menjava z ZDA razmeroma majhna, bi lahko posredni učinki carin vplivali prek evropskih trgov in svetovnih vrednostnih verig. Z zunanjo menjavo z ZDA je v Sloveniji povezanih približno 15.000 delovnih mest. Ustavno sodišče je istega dne razsodilo, da je odlok Mestne občine Ljubljana o prekategorizaciji zemljišč ob trasi povezovalnega kanala C0 v javne poti neustaven. Župan Zoran Janković je napovedal možnost odkupa zemljišč ali razlastitve, če odgovora lastnikov ne bo.

V sredo je na rektorskih volitvah Univerze v Ljubljani v drugem krogu zmagal dosedanji rektor Gregor Majdič s 54,48 odstotka glasov. Njegova protikandidatka Irena Mlinarič-Raščan je prejela 45,52 odstotka. Majdič bo tako po Jožetu Mencingerju drugi rektor v zgodovini, ki bo univerzo vodil dva mandata. Med prednostne naloge novega mandata je uvrstil gradnjo študentskih domov, sprotno posodabljanje študijskih programov in evalvacijo raziskovalnega dela.

V četrtek sta poslanski skupini Svobode in Levice predstavili predlog zakona o konoplji, ki ureja gojenje, proizvodnjo in promet za medicinske ter znanstvene namene. Z njim želijo uresničiti voljo volivcev, izraženo na lanskem posvetovalnem referendumu. Vlada je potrdila tudi predlog zakona o individualnih naložbenih računih, ki naj bi spodbudil dolgoročno varčevanje fizičnih oseb v finančnih instrumentih.

V petek je predsednica republike Nataša Pirc Musar opozorila opozicijske poslance na posledice neimenovanja novega varuha človekovih pravic, saj bi to lahko ogrozilo status A po Pariških načelih. Predlagala je Dijano Možina Zupanc, eno od sedanjih namestnic, ki ima podporo koalicijskih strank, a za izvolitev je potrebnih 60 glasov. Ključna utež bodo opozicijski poslanci, predvsem iz NSi, ki pa stališča še niso predstavili. Od izteka mandata prejšnjega varuha Petra Svetine institucijo vodi Ivan Šelih.

Gremo še v tujino. V Ekvadorju je v drugem krogu predsedniških volitev zmagal dosedanji predsednik Daniel Noboa, ki je prejel 56 odstotkov glasov. Njegova protikandidatka Luisa Gonzalez ga je obtožila volilne goljufije in pozvala k ponovnemu štetju glasovnic. V Luksemburgu je pod vodstvom zunanjepolitične predstavnice EU Kaje Kallas in palestinskega premierja Mohamada Mustafe potekalo prvo srečanje v okviru političnega dialoga med Evropsko unijo in Palestinsko upravo na visoki ravni, na katerem je EU napovedala 1,6 milijarde evrov vreden program podpore Palestincem.

Evropska komisija je predstavila prvi seznam varnih izvornih držav, med katerimi so Kosovo, Bangladeš, Kolumbija, Egipt, Indija, Maroko in Tunizija, kar pomeni, da bodo državljani teh držav težje pridobili azil v uniji, njihovo vračanje pa bo pospešeno. Predlog morata potrditi še Evropski parlament in Svet EU. V Parizu so se na pogovorih o končanju vojne v Ukrajini sestali visoki predstavniki ZDA, evropskih držav in Ukrajine. Francoski predsednik Emmanuel Macron je srečanje označil kot pomembno priložnost za zbliževanje stališč.

Medtem je ameriški zunanji minister Marco Rubio po pogovorih v Parizu opozoril, da bi se ZDA lahko umaknile iz posredovanja za končanje vojne v Ukrajini, če ne bo napredka. To je kasneje potrdil tudi predsednik Donald Trump in napovedal, da bodo ZDA odstopile, če bo katera od strani oteževala dogovor. Odločitev o nadaljnjih korakih naj bi ZDA sprejele v nekaj dneh. Ameriški podpredsednik JD Vance je med srečanjem z italijansko premierko Giorgio Meloni v Rimu izrazil optimizem glede konca vojne v Ukrajini. Ukrajina in ZDA sta podpisali memorandum o nameri sklenitve sporazuma, ki bi ZDA omogočil izkoriščanje redkih zemelj v Ukrajini, podpis sporazuma pa je ameriški predsednik napovedal za prihodnji četrtek.

V severni Italiji so poplave, ki jih povzročajo huda neurja, v pokrajini Vicenza zahtevale dve smrtni žrtvi, potem ko je narasla voda odnesla avtomobil. Skupno so neurja zahtevala tri smrtne žrtve. V smučarskem letovišču Val Thorens je ženska umrla zaradi srčnega napada po snežnem plazu, medtem ko je v Dolini Aoste in francoskih Alpah več tisoč ljudi ostalo brez elektrike.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.