Sanje, kaj si želim v življenju?

Veste, česa si želite v življenju? Se spomnite, ko so nas to vprašali kot majhne otroke? Od nas je bilo vedno pričakovano, da bomo odgovorili, kaj bomo po poklicu. Zakaj? Zakaj se tako poveličuje samo delo? Kaj pa kaj bi bil rad v prostem času? Kaj pa, če bi rad delal nekaj, za kar sploh še ni imena?


Foto: Pixabay

Sama sem si od nekdaj želela kariere. Ne bom imela otrok, ne bom se poročila, imela bom le kariero. To se je malenkost spremenilo, ko sem spoznala fanta. Takrat sem ugotovila, da ja hočem imeti kariero, ni pa to vse, kar si želim. V zadnje pol leta se mi je življenje tako postavilo na glavo, da mi niti kariera ni več tako pomembna. Še vedno je del mene in pomemben del, ampak ni pa vse, kar sem. Sem precej več. Zato bom danes pripravila seznam petih stvari, ki bi jih rada dosegla v življenju - in niso povezani z delom!


Rada bi napisala knjigo


Eno od mojih želja, ki je v meni že kar nekaj let, je, da bi napisala knjigo. In ne knjige o sebi ali knjige za samopomoč, ampak čisto fikcijo, ljubezensko zgodbo. Pa ne tega vzeti kot delo. To bi bilo zame nekaj, v čemer bi res uživala, še bolj pa bi bila srečna, če bi enkrat svojo knjigo videla na knjižni polici. Pisanje je zame namreč večkrat terapija kot delo, izmišljevanje ali spreminjanje že napisanih zgodb pa vsakodnevno opravilo.


Rada bi čim več potovala


Trudim se, da grem vsako leto vsaj dvakrat ali trikrat v tujo državo. Pa ne za Instagram fotke. Ampak zato, da zamenjam okolje, si širim obzorja, spoznam ljudi drugih narodov, vidim, kako drugače živijo drugje. Da rečem adijo vsakodnevni rutini in grem ven iz svoje cone udobja. Da se resetiram, sprostim in si ogledam čudovite kraje. V sklopu tega bi rada vsaj enkrat en mesec ali dva živela v tuji državi, mogoče se za nekaj časa celo preselila. Najbolj me vleče Evropa, rada bi si ogledala tudi Azijo in Avstralijo, že od nekdaj pa si želim videti New York.


Rada bi se naučila še enega tujega jezika


Znam angleško, v šoli sem se sedem let učila nemščino, ki je nič ne znam. Nikoli mi ni bila niti pretirano blizu, vedno pa mi je bila všeč španščina, v zadnjem obdobju še bolj italijanščina. Priznam, da je tudi malenkost vpliv tega, ker je fant iz primorskih koncev in je živel v bližini Italije, ampak meni so Italijani tako posrečeni - glasni, vedno povedo, kaj hočejo, mahajo z rokami in čisto vseeno jim je, če jih vsi gledajo med govorom.


Rada bi imela čim več miru


Kogarkoli v družini ali med prijatelji vprašate, vsi vam bodo rekli, da sem "furjasta", da hitim, da se mi vedno nekam mudi in da sem zato tudi bolj površna in premalo natančna. Všeč mi je bilo, če je bil moj koledar poln stvari v enem dnevu. Če sem komaj zaključila eno in že hitela na drugo. V zadnjem času pa se vedno bolj izogibam dramam, stresu in hitenju. Rada bi bila bolj umirjena, bolj povezana sama s seboj in imela v življenju čim manj hitenja. Mogoče to pride z odraslostjo ali pa s tem, da se spopadaš z izgorelostjo.


Rada bi bila srečna


Najbolj klišejski stavek. A ne gre mi iz glave citat: When I was 5 years old, my mother always told me that happiness was the key to life. When I went to school, they asked me what I wanted to be when I grew up. I wrote down ‘happy’. They told me I didn’t understand the assignment, and I told them they didn’t understand life. Biti srečen. Sploh še znamo biti srečni? Vemo, kaj moramo storiti za srečo? Ali je to nek nedosegljiv koncept, ki ga nihče nikoli zares ne ujame? V resnici menim, da smo srečni takrat, ko nas razveselijo najmanjše stvari. In ko ugotovimo, da nikakor ne moremo biti srečni vsako minuto dneva in življenja. Ko se enkrat sprijaznimo, da je življenje sestavljeno iz dobrih in slabih trenutkov, šele takrat dojamemo, kaj pomeni sreča in to nam tudi pomaga, da se znamo spopasti s tistimi manj srečnimi trenutki. Tako ne želim si, da bi bila vedno srečna, ker vem, da je to nemogoče. Želim pa si srečo prepoznati v majhnih stvareh in vedeti, kako odreagirati, ko pride do tistih manj lepih stvari.


K. R.