Ali si vedela, da je v Sloveniji približno 200 ljudi, ki imajo med 20 in 100 milijonov dolarjev - med okoli 18 in 90 milijonov evrov - osebnega finančnega premoženja, kar jih na svetovni ravni uvršča med najpremožnejše. Medtem ko imajo tisti z manj kot 250.000 dolarji osebnega finančnega premoženja v lasti približno 40 odstotkov tega premoženja v Sloveniji, ga ima peščica z več kot 100 milijoni dolarjev v lasti 30 odstotkov, je pokazalo poročilo svetovalne družbe Boston Consulting Group. No, neenakost je zanimiva tema (tudi me smo že pisale o tem). Ampak zdaj gremo naprej s ključnimi novicami minulega tedna. Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če bi najraje zaprla oči, ker počivaš nekje na plaži v viseči mreži) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).
Pustošila orkanski veter in toča
Ključno: Slovenijo je zajelo silovito neurje z orkanskim vetrom in točo.
Podrobno: Četrtkova neurja so ruvala drevesa, premikala prometne znake, podirala strehe ... Ogromno škode zaradi podrtih in izruvanih dreves ter odkritih streh so povzročila v Prekmurju, kjer je odkrilo tudi streho dveh šol, na Gorenjskem in v zgornjem Posočju. Najmočnejši sunki vetra so ponekod presegli sto kilometrov na uro. Na Gorenjskem sta bili dve osebi poškodovani, voda je odnesla del Partizanske bolnice Franja. Brez elektrike je bilo več deset tisoč odjemalcev, zaprte so bile nekatere ceste. Iz več taborov na Gorenjskem, Koroškem in v Posočju so morali zaradi vremenskih nevarnosti evakuirati otroke. Škoda na premoženju, v kmetijstvu ter v gozdovih bo velika. Ujma naj bi, po prvih ocenah Zavoda RS za gozdove, podrla približno 150.000 kubičnih metrov drevja. Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Rudi Medved je obljubil je hiter odziv države, najverjetneje naj bi šla vlada v povrnitev intervencijskih stroškov občinam.
Predsednik vlade Robert Golob si je v petek ogledal posledice neurij v občini Brežice.
Po državi je potekalo odstranjevanje posledic po četrtkovih neurjih. Po pogovoru z lokalnimi prebivalci in županom Ivanom Molanom je obljubil, da bo vlada poskusila narediti vse, da bi ljudje čim hitreje lahko prišli do pomoči, saj so redni postopki zelo dolgotrajni. Posledice neurja v občini Krško si je ogledal Medved, ki je občinam obljubil hitro pomoč države. Pomoč pri sanaciji škode je ob obisku poškodovanih šol v Pomurju obljubil tudi minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda. Pri Slovenski karitas in pri Rdečem križu Slovenije pa so začeli zbiranje prispevkov za pomoč najbolj prizadetim v neurjih v Sloveniji letos.
Zanimivo: Cenilci Zavarovalnice Triglav, Zavarovalnice Sava in Generalija po zadnjih neurjih z močnim vetrom in točo na terenu pospešeno popisujejo škodo. Zavarovancem s prijavo škode ni treba hiteti, naj pa poškodbe fotografirajo in preprečijo nastanek novih, sporočajo. Zavarovalnice spodbujajo k prijavi škode na daljavo.
Golob začasno prevzel funkcijo zdravstvenega ministra
Ključno: Državni zbor (DZ) se je seznanil z odstopom ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki mu je s tem prenehala ministrska funkcija. Premier Robert Golob, ki je začasno prevzel funkcijo zdravstvenega ministra.
Podrobno: Kot se verjetno spomniš iz prejšnjih Tedenskih (s)pet, je Bešič Loredan prejšnji petek podpisal odstopno izjavo, ki mu jo je ponudil Golob. Bešič Loredan se četrtkove seje (torej ko se je DZ seznanil z njegovim odstopom) ni udeležil, v pisni izjavi pa je poudaril, da si Slovenija zasluži prenovo vseh ravni zdravstvene mreže. Golob je zatrdil, da zdravstvena reforma ostaja ključna prioriteta vlade. Vlada je na njegov predlog imenovala nove državne sekretarje na ministrstvu - Valentino Prevolnik Rupel, Marjana Pintarja in dosedanjo državno sekretarko Azro Herceg.
Kakorkoli, omenimo še, da so v torek predlog zakona o digitalizaciji zdravstva po več kritikah, med drugim iz urada informacijske pooblaščenke, umaknili z dnevnega reda seje DZ. V koalicijskih poslanskih skupinah pričakujejo, da ga bodo obravnavali jeseni. Poudarjajo, da tak zakon potrebujemo, čemur pritrjujejo tudi v opozicijski NSi. Ministrstvo za digitalno preobrazbo pa bo besedah ministrice Emilije Stojmenove Duh pripravlja nov krovni zakon o digitalizaciji Slovenije. Z njim nameravajo dati prednost digitalnim storitvam, kot sta elektronsko vročanje in podpisovanje dokumentov, pred klasičnimi.
Zanimivo: Že v ponedeljek pa je vlada potrdila predlog spremembe načrta za okrevanje in odpornost. V njem ostaja financiranje projekta ljubljanske medicinske fakultete, izločili pa so projekt nove infekcijske klinike v Mariboru, ki ga bodo financirali iz domačih sredstev in po realnejši časovnici. Finančni minister Klemen Boštjančič, ki je kot enega glavnih kriterijev za identifikacijo naložb izpostavil časovno tveganje. Končno potrditev Bruslja pričakuje jeseni. Aja, mimogrede, v Angliji so zdravniki začeli petdnevno stavko, najdaljšo v 75-letni zgodovini britanskega sistema javnega zdravstva NHS, s katero zahtevajo višje plače in boljše delovne pogoje. Še zdaleč nismo edini, ki se soočamo s težavami v zdravstvenem sistemu.
Arbitraža ostaja kamen spotike
Ključno: Premier Robert Golob je na svojem prvem uradnem obisku na Hrvaškem po pogovorih s kolegom Andrejem Plenkovićem poudaril, da bomo arbitraži, ki ji je Slovenija neomajno zavezana, pustili čas in jo umaknili iz dnevne politike. Kakorkoli, nespremenjena glede uveljavitve arbitražne razsodbe ostaja tudi pozicija hrvaške vlade.
Podrobno: Se spomniš arbitraže? Tudi me smo že nekaj pisale o tej temi (npr. tukaj). Ob petkovem srečanju Goloba in Plenkovića je slednji med drugim dejal, da bi bila dobra gesta prenehanje izdajanja kazni ribičem iz ene in druge države - kar je Golob zavrnil.
Osrednja tema pogovorov premierjev Slovenije in Hrvaške pa so bile tudi migracije. Enote evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex so potrebne predvsem v Srbiji in BiH, ne na Hrvaškem, je menil Golob. Dodal je, da se mora Evropa usmeriti navzven, predvsem v sporazume z državami izvora in tranzitnimi državami, če se želi učinkovito spopasti z migracijami.
Na tem mestu omenimo še, da se bosta Slovenija in Hrvaška po napovedih premierjev obeh držav še bolj posvetili skupnim aktivnostim, tudi na področju energetike in gospodarstva. Pristojna ministra sta podpisala solidarnostni sporazum o oskrbi s plinom. Premierja pa sta govorila še o morebitnem sodelovanju Hrvaške kot solastnice Nuklearne elektrarne Krško pri nadaljnji rabi jedrske energije v Sloveniji oziroma projektu Jek 2, kar je po Golobovem prepričanju v skupnem interesu obeh držav in gospodarstev.
Zanimivo: Zunanji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije, Tanja Fajon, Gordan Grlić Radman in Antonio Tajani, pa so podpisali izjavo o tesnejšem sodelovanju pri upravljanju in zaščiti severnega Jadrana. Strinjali so se, da je vprašanje migracij potrebno reševati na ravni EU in da bi več pozornosti morali nameniti državam izvora. Kot je dejala Fajon, je treba urediti schengensko mejo in v tem okviru predlagajo sodelovanje Frontexa. Ministri so se zavzeli tudi za krepitev konkurenčnosti pristanišč na Jadranu. Na delovnem kosilu se jim je pridružil avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg.
Končalo se je zasedanje članic zveze Nato
Ključno: Veliko se je dogajalo v Vilniusu (Litva). Vrh Nata je potrdil, da bo Ukrajina postala članica zavezništva, vendar Kijev ni dobil časovnice in povabila v zavezništvo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je zagotovil, da bo Ankara končala blokado švedskega članstva v Natu. Članice skupine G7 so Ukrajini obljubile dolgoročna varnostna jamstva.
Članice Nata so na vrhu Ukrajini olajšale pristopni proces v zavezništvo in ponovno potrdile, da bo Ukrajina postala članica zavezništva. Vendar Ukrajina ni dobila vabila niti časovnice, kdaj bi lahko postala članica Nata. Kakorkoli, članice skupine G7 so Ukrajini obljubile dolgoročna varnostna jamstva. Potekalo je prvo zasedanje Sveta Nato-Ukrajina, ki se ga je udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta se je zahvalil za podporo in dejal, da rezultat vrha pomeni veliko varnostno zmago za Ukrajino. V Kremlju pa so se ozvali, da varnostna jamstva, ki so jih članice skupine G7 zagotovile Ukrajini, ogrožajo varnost Rusije.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je na srečanju s švedskim premierjem Ulfom Kristerssonom in generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom zagotovil, da bo protokol o pristopu Švedske k Natu posredoval turškemu parlamentu in zagotovil njegovo ratifikacijo. Voditelji Nata so se zavezali tudi k temu, da bosta dva odstotka BDP po novem spodnja meja izdatkov za obrambo.
Pridružitev Švedske zvezi Nato kaže, da je zavezništvo spremenilo svojo doktrino, je ob prihodu na vrh zavezništva povedal premier Robert Golob. V anketi, ki jo je Nato objavil pred vrhom glede različnih vidikov članstva v zavezništvu, se je sicer Slovenija pri vseh kriterijih uvrstila med države, katerih prebivalci so najbolj skeptični do članstva v zvezi Nato in njenih politik. Golob je ob koncu zasedanja članic zveze Nato dejal tudi, da lahko Slovenija več kot pri varnostnih jamstvih za Ukrajino pripomore k iskanju miru. Tudi varnostna jamstva za Ukrajino, glede katerih so si bile članice G7 po njegovih besedah enotne, namreč lahko začnejo veljati šele, ko bo v državi zavladal mir. Slovenija bo sicer še naprej podpirala tudi boj Ukrajine proti agresorju, pri čemer je premier izpostavil opremo za civilne namene. Obrambni minister Marjan Šarec je v nagovoru na neformalnem zasedanju Severnoatlantskega sveta izrazil zadovoljstvo nad potrditvijo zgodovinskega paketa obrambnih načrtov za krepitev kolektivne obrambe. Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je na srečanju voditeljic na vrhu dejala, da potrebujemo več žensk na odgovornih položajih.
Zanimivo: Golob je ob robu vrha Nata s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo govoril tudi o poljskih oklepnikih rosomak. Slovenija se namreč odloča o tem, od katere zavezniške države bo kupila oklepnike, potem ko je odstopila od nakupa osemkolesnikov boxer v okviru združenja OCCAR. Golob je Dudo pozval, naj poljski proizvajalec poda čim bolj konkurenčno ponudbo. Dan prej je Golob govoril tudi s finskim predsednikom Saulijem Niinistöjem, s katerim sta govorila tudi o slovenskih načrtih za nakup oklepnikov. Poudaril je, da je Finska ena od možnih dobaviteljic, odločitev pa da še ni sprejeta.
Veliko se je dogajalo v Evropskem parlamentu
Ključno: Evropski parlament je podprl osnutek pravil za zaščito novinarjev in zagovornikov človekovih pravic pred strateškimi SLAPP tožbami. Sprejel je tudi spremembe direktive o energetski učinkovitosti ter uredbo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva in akt o čipih. Konec tedna pa je prižgal zeleno luč pogajalskim izhodiščem za uredbo o obnovi narave.
Podrobno: Torej, evropski poslanci so podprli osnutek zakona za zaščito novinarjev in zagovornikov človekovih pravic pred neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki oziroma strateškimi tožbami, katerih namen je njihovo ustrahovanje in utišanje. Nova pravila bodo namenjena zaščiti tistih, ki se ukvarjajo z zadevami javnega interesa. Veljala bodo tudi v čezmejnih primerih, žrtve bodo dobile odškodnino za psihološko škodo in škodo, povzročeno njihovemu ugledu, predlog pa vsebuje tudi priporočila za obravnavo nacionalnih strateških tožb. Nova pravila o zaščiti pred t. i. SLAPP tožbami morajo sedaj potrditi še države članice.
Po spremembi direktive o energetski učinkovitosti bodo države članice morale do leta 2030 zagotoviti skupno zmanjšanje končne porabe energije v EU za 11,7 odstotka glede na pričakovano porabo v letu 2020. Države članice bodo tako morale končno porabo energije do leta 2030 zmanjšati v povprečju za 1,5 odstotka letno. Pri tem bo moral letni prihranek v obdobju do konca leta 2025 znašati 1,3 odstotka, nato pa se bo moral postopno povečevati do 1,9 odstotka do konca leta 2030, je na svoji spletni strani objavil Evropski parlament. Cilj bo zavezujoč, države ga bodo morale doseči prek ciljev, začrtanih v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih (NEPN), in sicer z ukrepi na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter v različnih sektorjih. Evropski poslanci so po navedbah parlamenta vztrajali, da mora shema posebej pokrivati javni sektor, ki bo moral svojo končno porabo energije vsako leto zmanjšati za 1,9 odstotka. Države bodo morale tudi zagotoviti, da bo vsako leto v skoraj ničenergijske stavbe ali v stavbe z neto ničelnimi emisijami prenovljenih vsaj tri odstotke javnih stavb. Spremenjena direktiva določa tudi nove zahteve glede učinkovitosti sistemov daljinskega ogrevanja.
Evropski parlament je prižgal zeleno luč pogajalskim izhodiščem za uredbo o obnovi narave, ki je močno razdelila evropske poslance (več o tem lahko prebereš v prejšnjih Tedenskih (s)pet). Postopek sprejemanja zakonodaje se bo tako lahko nadaljeval. Dodajmo še, da je Evropska komisija dodelila več kot 3,6 milijarde evrov sredstev za 41 projektov na področju čistih tehnologij.
Zanimivo: Mimogrede, sedem mesecev po izbruhu afere Katargate (več o tem pa najdeš tukaj) je Evropski parlament sprejel poročilo, v katerem poziva k uvedbi učinkovitih sistemov spremljanja in nadzora za ugotavljanje tujega vmešavanja v delovanje parlamenta. Aja, pa prav tako pomembno, Evropska komisija je sprejela sklep o ustreznosti zaščite, ki jo zagotavlja okvir za varstvo zasebnosti podatkov med EU in ZDA. Po oceni komisije ZDA zagotavljajo ustrezno raven zaščite osebnih podatkov, tako da je mogoča varna izmenjava podatkov med EU in tistimi ameriškimi podjetji, ki so del okvirja.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Zavijmo najprej v Sloveniijo. Zagovornik načela enakosti je ugotovil diskriminacijo v primeru, ko je ginekologinja zavrnila nadaljnjo zdravstveno obravnavo istospolno usmerjene pacientke. To je storila na podlagi ugovora vesti, v katerem je opravljanje vseh svojih storitev odrekla izključno istospolno usmerjenim pacientkam, ki so v postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo. Svet Radiotelevizije Slovenija je za predsednika uprave zavoda izbral Zvezdana Martiča. Od skupno 17 članov sveta ga je podprlo 16 članov. Martič je napovedal, da bo takoj preklical vse nezakonite sklepe, vključno z opomini pred odpovedjo. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je sporočila, da bo ministrstvo za kulturo na upravno sodišče in državno tožilstvo podalo prošnjo za izbris iz registra Društva za promocijo tradicionalnih vrednot, ki so povezani s skupino Rumenih jopičev. Zato so se odločili zaradi krepitve izrazov nestrpnosti in hujskanja proti drugače mislečim, tudi na nedavni Paradi ponosa v Ljubljani, je pojasnila.
Premier Robert Golob je ostro obsodil nedavni dogodek v Kopru, kjer je zaradi krutega ravnanja lastnika poginil pes. Uradnega pregona lastnika ni bilo. Premier je od pristojnih ministrstev zahteval poročila, na vrhovnem državnem tožilstvu pa so uvedli strokovni nadzor nad delom dežurne tožilke na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru, ki je usmerjala policijo pri obravnavi tega primera. Kasneje v tednu so v državnem zboru pripravili javno predstavitev mnenj o predlogu novele zakona o zaščiti živali, ki so ga v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin. Kmetje, veterinarji in predstavniki nevladnih organizacij s področja zaščite živali so neenotni glede podpore predlagani noveli. Na pogajanjih za javni sektor so se dogovorili, na kakšen način bodo plače javnih uslužbencev prevedene na novo plačno lestvico, obenem pa bodo vzporedno odpravljena tudi plačna nesorazmerja, je po pogajanjih dejal generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar. Evropska investicijska banke pa je dokončno odobrila posojilo v višini do 250 milijonov evrov za projekt drugega železniškega tira Divača-Koper.
Gremo še v tujino. Minil je 500. dan od začetka ruske invazije na Ukrajino. ZN so opozorili, da je bilo od začetka vojne ubitih več kot 9000 civilistov, in ocenili, da je število žrtev verjetno še precej višje. EU in Nova Zelandija sta podpisali prostotrgovinski sporazum, ki bi lahko po navedbah Bruslja v desetih letih dvostransko trgovino povečal za 30 odstotkov. Voditelji EU in Japonske so se zavzeli za krepitev sodelovanja na različnih področjih, predvsem gospodarske odpornosti in varnosti, ter potrdili zavezanost multilateralizmu in skupnim vrednotam. Dodajmo še, da je Evropska komisija Sloveniji poslala tri obrazložena mnenja, ker v nacionalno zakonodajo ni v celoti prenesla evropskih pravil na področju nepremičninskih storitev, boja proti terorizmu in pravic napotenih delavcev v cestnem prometu. Slovenija je poleg tega prejela tudi tri prve oziroma uradne opomine.
V Srbiji je izbruhnila afera z razkritjem botov - na spletu se je pojavil seznam več kot 14.000 profilov na različnih družbenih omrežjih, povezanih z vladajočo Srbsko napredno stranko (SNS). Severna Koreja je izstrelila medcelinsko balistično raketo, sta sporočila južnokorejska vojska in japonsko obrambno ministrstvo. Indijski premier Narendra Modi je bil častni gost na paradi ob dnevu padca Bastilje v Parizu. Indija je v četrtek napovedala tudi nakup 26 francoskih letal rafal in treh podmornic. Medtem je Španijo je zajel drugi vročinski val v dveh tednih. Temperature so krepko presegle 40 stopinj Celzija. S podobno vročino se je spopadla tudi Grčija. Jugozahod ZDA pa je zajel zgodovinski vročinski val. Sladilo Aspartam bi lahko pri ljudeh povzročalo raka, ugotavlja poročilo, ki ga je objavila Svetovna zdravstvena organizacija. Do tega bi lahko prišlo le pri uživanju sladila v prekomernih količinah, ob upoštevanju najvišjega dopustnega dnevnega vnosa pa ta ne bi smel predstavljati tveganj, izhaja iz študije. Aplikacija Threads, ki jo je v 100 državah prejšnji teden predstavila Meta, pa je postala najhitreje rastoča aplikacija.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, N1, Delo, 24ur.com, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Comments