top of page

Skrb zase ni sebična, ampak nujno potrebna!

Do novega leta nas loči še dober teden ni. Sama pa sem bila prvič decembra res pomirjena in v stiku sama s seboj. V enem izmed zadnjih prispevkov sem pisala. Da sem ponovno začela pluti proti izgorelosti in ugotavljati, da na takšen način življenja ne morem več živeti. In kot sem napisala v zadnjem stavku, sem si to vzela nazaj.


Foto: Pexels

Kaj točno sem naredila, da je to eden izmed mojih prvih bolj umirjenih decembrov?


  • odpovedala sem sodelovanje z naročnikom: to je bilo zame nekaj najtežjega, kar sem morala narediti na svoji karierni poti. Še posebej je bilo težko zato, ker sem vedela, da moram nekoga razočarati. Ves čas imam namreč v glavi, da moram biti hvaležna za vse projekte, ki jih imam, da potrebujem denar in da moram delati. Še vedno sem hvaležna za vse projekte, še vedno rada delam. Ampak poleg dela sem začela ceniti še nekaj - sebe in svoj čas. Ne bom več delala cele dneve po več tednov ali mesecev zapored. Ne zmorem, ne želim. Zmorem ne, ker mi več tedensko delo, ki se vleče v popoldneve in vikende, prinese tesnobo, nemir in mi onemogoča, da skrbim zase. Ne želim, ker ne samo, da moram skrbeti zase, ampak tudi želim. Letos spomladi sem imela obdobje, ko je bilo veliko dela, ampak sem še vedno poskrbela zase - to je moj cilj. Ne pa več mesecev letanja okoli in ves čas samo čakati, kdaj se bom podrla. Ne, ne gremo se več tega. Tako sem letos v decembru prvič opazovala ljudi, ki so se pretrgavali na vseh koncih, jaz pa sem skrbela zase, lenarila, oddelala, kar je bilo potrebno in res uživala v miru in počasnosti. Pa vem, da si vsi tega ne morejo privoščiti, sem zelo hvaležna, da si jaz lahko.

  • redno se gibam: itak delam pilates že nekaj časa, sem pa dodala še sprehode in jogo. In sem konsistentna, prvič v življenju. Če se nekaj dni ne gibam, ratam nemirna in se ne počutim dobro. Res sem si našla vadbo, v kateri uživam in se vsak dan rada vračam k njej.

  • začela sem meditirati: ja nikoli nisem meditirala, to je bilo nekaj najhujšega zame. Ampak zdaj meditiram skoraj vsak večer. En večer se mi je zgodilo, da mi je noro nabijalo srce. Ponavadi se nisem znala umiriti. Tokrat pa sem si prižgala meditacijo za sproščanje mentalnih in telesnih napetosti - po 15 minutah sem se popolnoma umirila in zaspala. Zvečer si zavrtim 5-15 minutne meditacije in skoraj vedno mi pomaga zaspati ter me sprosti.

  • redno pišem dnevnik: vmes ga nisem redno pisala, zdaj pa se vsak dan vračam k pisanju dnevnika. Tudi če pišem popolne bedarije, mi res sede, da preden zaključim dan, namesto da visim na telefonu, v dnevnik zapišem misli dneva. Tako dam vse ven iz sebe in ne premlevam, se sprašujem in razmišljam toliko o prihodnosti. Tudi to je še en način, ki mi pomaga zaspati.

  • trudim se s prehrano: ja, tukaj nisem najbolj uspešna, ker so prazniki, kar pomeni, da sem od Miklavža dobila ogromno sladkarij, se pa trudim, da so vsaj ostali obroki bolj uravnoteženi (za zajtrk ne jem več nutelle). To sem začela tudi zato, ker spet opažam, da imam težave s prebavo in vem, da je to posledica preveč sladkorja. Po novem letu pa vem, da bom v to šla še malo bolj premišljeno, ampak vsaj malenkost spreminjam na bolje. Trudim se tudi spiti več tekočine v dnevu.

  • prej hodim spat: priznam zjutraj še vedno dolgo spim oz. bolj poležavam - ampak trenutno sem do tega kar zelo popustljiva, ker imam trenutno malo manj dela in vem, da si to lahko privoščim. Se pa zvečer vseeno trudim, da ne začnem brati knjige in da grem prej spat. Še vedno bi to bilo lahko prej, ampak v primerjavi s tem, kar sem spet počela, je že tudi nova rutina boljša.

Predvsem pa sem postala spet malo bolj prijazna do sebe. Ko nič ne gre po planu, postanem živčna, zelo stroga do sebe in v trenutku bi rada vse spremenila in videla spremembe. Ko skrbim zase in si vsak dan vzamem nekaj časa za svoje rutine in zadeve, ki me spravljajo v dobro počutje, pa sem bolj potrpežljiva in tudi pripravljena počakati na rezultate. In decembra sem si rekla, da bom počasi in v miru. Vmes sem itak tudi zbolela, kar ni glede na to, da so bolni vsi okrog mene nič čudnega, ampak me je še bolj prisililo, da sem bila nekaj dni povsem prosta in nisem delala nič, samo počivala in brala knjigo.


Res sem izbirala, kam bom šla in kdaj, nisem si naložila preveč zadev in res sem poskrbela zase. In res sem precej bolj v stiku sama s seboj in pomirjena. In ja zjutraj dlje poležavam v postelji in glasek se še vedno oglaša, da sem lena in bi morala več delati, jaz pa sem izredno vesela, da sem si tokrat december naredila počasen in sproščen. Ker to mi bo tudi dalo zagon, da bom po novem letu lahko ponovno začela početi več stvari. Ampak še vedno tako, da bom obenem skrbela zase!


K. R.

Commentaires


bottom of page