Koran ne podpira nasilja nad ženskami. »Islamska religija je pravzaprav zelo feministična religija«

Islamofobija je nekaj, kar je v zahodnih družbah prisotno že vrsto stoletij, tudi tisočletij. Začela se je že pred pokristjanjevanjem in turškimi vpadi, v moderni zgodovini pa o hudi islamofobiji in ksenofobiji govorimo predvsem po 11. septembru in napadu na dvojčka ter sedaj, ko zaradi vojne na Bližnjem vzhodu v Evropo prihaja vse več beguncev. Evropejce, tudi Slovence, je strah pred terorizmom in nasiljem nad ženskami, ki ga povezujejo z islamsko veroizpovedjo. Pogovarjala sem se z dvema muslimankama, ki živita v Sloveniji.


Vir: Pexels

»Tamkajšnji odnos do žensk je veliko bolj pogojen s kulturo, kot z religijo«


22-letna Ilma je v Slovenijo prišla pred štirimi leti zaradi študija na Fakulteti za farmacijo, Amela Eskić pa tu živi že vse svoje življenje. Obe se strinjata, da je nasilje nad ženskami v islamskih državah sicer neizpodbitno in ga nihče ne more tajiti, dokaz za to so na primer tudi množični protesti, ki se odvijajo v Turčiji. »Nasilje nad ženskami se ne izvaja zaradi vere, ampak zaradi kulture,« mi je povedala Ilma in tudi Amela se je strinjala z njo. Slednja je dejala, da se je, ko je obiskala Turčijo, pogovarjala s tamkajšnjimi domačinkami, ki so ji povedale, da se pri njih še vedno izvajata krvno maščevanje in umori zaradi časti. »Tudi v Egiptu imajo na primer podoben primer. Ampak pomembno je vedeti, da nasilje izvajajo vse veroizpovedi – kristjani, muslimani, judi, ateisti … Že tu vidiš, da nasilje ni toliko povezano z religijo, kot je povezano s kulturo,« je razložila in dodala, da bi v nasprotnem primeru nasilje izvajali le pripadniki določene veroizpovedi.


Povezava nasilja nad ženskami s tamkajšnjo kulturo je vidna že iz zgodovine, iz časa predislamske Arabije, ko so Arabci ob rojstvu hčera le te zakopavali, ker naj bi bile manj vredne od sinov. »Moški so v tistem času imeli po več kot deset žena, saj so verjeli, da so ženske lastnina moškega in da kot take nimajo nobene pravice,« je povedala Amela, ki prihaja iz družine, ki je močno povezana z muslimansko vero. Tako se je že zelo zgodaj začela izobraževati in tudi zanimati za islamsko religijo. Povedala je, da je Mohamed prinesel pravico ženskam do svoje lastnine, da lahko deduje, voli, da si lahko sama izbere moža, se poroči s komer si želi in se od moškega lahko tudi loči. »Islamska religija je tudi edina abrahamska religija, ki dovoljuje ločitev,« je povedala Amela. Vse te pravice, ki jih je islamska vera širila že v sedmem stoletju, kažejo na naprednost religije. Volilna pravica žensk se je v Evropi in po svetu namreč uveljavila šele mnogo stoletij kasneje.


»Islamska religija je pravzaprav zelo feministična religija,« se je pošalila Amela. To se kaže tudi preko Mohamedove prve žene Kadije. »Kadija je bila vdova, ki je bila od Mohameda starejša 15 let. Bila je tudi trgovka in poslovna ženska, pri kateri je bil prerok zaposlen. In nato ga je tudi ona zaprosila za roko. Z njim je bila nato poročena vse do svoje smrti,« je povedala Ilma. Po smrti Kadije se je Mohamed poročil z Aisho, ki je bila pravnica. Prerok je zanjo pravil, da je pri njej shranjena polovica islamske religije, pa je o drugi ženi pripovedovala Amela. Ko so islamski učenjaki naleteli na težavo, ki je niso znali rešiti, so se za pomoč obrnili na Aisho, ki je sicer vedela veliko tudi o medicini, bila pa je tudi vojskovodja. »Ta primerjava, kje je bil v tistem času Zahod in kaj je dosegel šele v 19. oz. 20. stoletju, islam pa je bil tako napreden že v sedmem stoletju, je prav fascinantna,« je dejala Amela.


Trditev, da Koran dovoljuje nasilje nad ženskami, je napačna


Amela pravi, da moraš, če želiš razumeti in razlagati Koran, razumeti tudi koransko arabščino, ki pa je ne zna niti veliko muslimanov, kaj šele kdo drug. Zato se ji zdi banalno, da se v javnosti in v medijih pogosto pojavljajo citati, ki so iz Korana vzeti brez konteksta in zgodovinskega ozadja. Pravi, da se s tem potvarja nauk in besede vere. Ena od takšnih trditev brez konteksta je prepričanje, da Koran pravi, da lahko moški tepejo ženske.


Vir: Unsplash

»V Koranu je eno celotno poglavje namenjeno ženskam in v njem so zapisani tudi napotki, kaj naj moški in ženska naredita, če v razmerju občutita nekakšno upornost oz. zatiranje,« je povedala. Po napotkih naj bi moški žensko tako najprej opozoril, nato naj bi se v postelji ločil oz. umaknil od nje, nato pa jo lahko strese. »Ampak to ni mišljeno kot klofuta ali kakšno nasilje, temveč kot vprašanje: 'Dobro ženska, kaj ti je?'« Ženska pa lahko prav tako moškega najprej opozori, nato se od njega umakne, tretja točka pa je, da zaščito poišče pri kadiju – muslimanskemu sodniku – kjer lahko zaprosi tudi za ločitev. »To tudi takoj dobi. Pri nas je ločitev zelo enostavna,« je povedala Amela ter dodala, da lahko ločitev seveda zahteva tudi moški, ampak da je v Koranu ta možnost zapisana pod četrto točko. »To je zapisano na takšen način predvsem zato, da se zaščiti žensko, ki naj bi bila od moškega fizično šibkejša in zato v podrejenem položaju. Zato je bolje, da žensko zaščiti pravo, kot da ji predlagaš, da moškega strese,« je razložila.


Amela je poudarila, da za vsakim verzom stoji nek kontekst, ki pa ga mediji pogosto nimajo. Tako se nekateri verzi zelo napačno razlagajo in uporabljajo. Zato je pomembno, da se Koran bere s tefsirjem, s komentarji in s kazalom, kam in komu je dodeljen določen verz. »Če muslimani Korana ne bi brali na tak način, bi bilo vse v kaosu. Muslimanov nas je že 1,8 milijarde,« je dejala in dodala, da bo med množico vedno tisti en odstotek, ki bo bolj fanatičen.


Ilma pri tem poudarja, da mora biti Koran tudi vedno preveden iz originala. To pravilo se je uveljavilo zato, da se ohrani izvirna oblika in da se pomen in nauk vere ne izgubi. Koran je namreč sestavljen tako, da je na eni strani zapis v arabščini, na drugi pa je preveden zapis. »Koran se mora vedno prevajati iz arabščine, prevodi iz drugih jezikov se ne priznavajo. Prav zato se ne priznava tudi slovenskega prevoda Korana, saj je preveden iz bosanske različice,« je povedala. Prvi Korani so bili prevedeni iz turščine in ne arabščine in tako se je po svetu širil napačen prevod, ki je pravil, da morajo ljudje spoštovati le očeta in ne tudi mame.


Vendar pa so mame v islamski religiji zelo pomembne. Celo trikrat bolj pomembne od očetov, pravi Amela. »Ko so verniki namreč vprašali Mohameda, za koga morajo najbolj skrbeti, je on rekel: 'Mama, tvoja mama, mama, nato pa oče.' Mati te namreč nosi devet mesecev pod srcem in je tista, ki naj bi bolj skrbela zate,« je razložila in dodala, da so tu morda moški celo bolj neenakopravni, kot ženske, saj ima ženska s tem izročilom večjo vrednost v družinskem odnosu.


Mohamed je bil čarovnik in feminist


»Mohamedu so tekom njegovega življenja nadeli dve oznaki. Prva je bila ta, da je čarovnik,« mi je razkrila Amela in razložila, da je bilo to zato, ker so se ljudje spraševali, kako mu je uspelo, da se vseh 604 strani v Koranu rima. »Druga oznaka pa je bila, da je feminist oz. da je poženščen, saj so njegovi nauki učili o pravicah in svobodni izbiri žensk,« je razložila.


Vir: Pexels

Mohamed je bil tudi tisti, ki je v poligamni deželi zagovarjal monogamijo. Poligamija namreč v islamu obstaja zgolj na določenih področjih in v določenih časovnih obdobjih. Mohamed pa je bil takrat kar 25 let poročen s svojo prvo ženo Kadijo, na katero se gleda kot na ljubezen njegovega življenja. Ostali so nanj gledali s prezirom, saj se je poročil z le eno žensko, ki je bila poleg tega še vdova in od njega starejša 15 let. Ker so bile ženske smatrane kot lastnina so se moški takrat namreč poročali z večjim številom žensk, ki so morale biti poleg tega še device. Mohamed se je po Kadijini smrti ponovno poročil z Aisho »in to je tudi ena od stvari, ki mu jo najbolj očitajo. Aisha je bila namreč stara le devet let. Vendar pa mislim, da je potrebno na to gledati z zgodovinske perspektive – ljudje so takrat umirali veliko prej in devetletnica je bila takrat morda smatrana kot današnje dvajsetletno dekle«. Amela je poudarila, da moramo dogodke primerjati času, v katerem so se zgodili.


Po poroki z Aisho se je Mohamed sicer poročil s še tremi vdovami, »a to predvsem, da bi bile preskrbljene v primeru njegove smrti – da bi lahko dedovale«. Mohamed je tako podpiral poligamijo le v določenih primerih – takrat, ko je to pomagalo ženski. »V času druge svetovne vojne je zgolj v Nemčiji ostalo okoli šest milijonov vdov, ki so, da bi lahko preživele, začele prodajati svoje telo. Sedaj imaš lahko to možnost, lahko pa se poročiš z že prej poročenim moškim, preko katerega lahko deduješ in dobiš tudi svojo čast. Da preživiš tako ne rabiš zamenjati 100 moških, ampak imaš le tistega enega,« je razložila Amela in dodala, da gre tu predvsem za dostojanstvo ženske in ne za harem. Mohamedova praksa je bila namreč, da se poroča vdove in tiste, za katere je potrebno skrbeti. »Tudi v Koranu je navedena monogamnost, saj da ne moreš biti pravičen med štirimi, poligamijo pa omogoča zgolj v določenih primerih,« je dejala.


Zlato obdobje za islam in temno za Evropo


Islam je bil v zgodovini zelo napreden tudi v znanosti. V času, ko je imela Evropa zelo temno obdobje, križarske pohode, pokristjanjevanje in zažiganje knjig, je islam cvetel in uspeval. Znano je, da so bili Arabci v zgodovini izjemno napredni na področju tehnologije, medicine, znanosti, astronomije … Prevedli so številne knjige ter starogrške in starorimske spise, ki so se v Evropi po razpadu Rimskega cesarstva porazgubili. Tudi Cerkev je uničevala številne zapise iz antike.


Vir: Pexels

»V zlatem obdobju islama se je zgodil velik napredek v znanosti. Tudi v Koranu je zapisano, da se znanost spodbuja in se z njo ukvarja,« je povedala Ilma. Povedala je, da so Arabci pred islamom verjeli, da je Zemlja ravna, nebo pa da stoji na stebrih. »Obstaja islamski zapis, ,ki pravi, da vse lebdi in da se Zemlja giblje kot zavit palmin list. Če pogledamo, kako je zavit palmin list, ugotovimo, da se ustvari oblika elipse. Kar pa je sedaj tudi znanstveno dokazano, da Zemlja potuje okoli sonca po orbiti v obliki elipse,« je povedala in dodala, da čeprav v svetu velja prepričanje, da sta religija in znanost na nasprotnih polih, to v islamu nikoli ni držalo.


»V Koranu se beseda 'znanje' pojavi večkrat, kot beseda 'bog'. Pojavi se več kot 700-krat. Mohamed je namreč rekel, da je dolžnost, pravica in obveznost vsakega muslimana in muslimanke iskati znanje – religijsko, pravno, medicinsko, ekonomsko …,« se je strinjala tudi Amela. Perzijski matematik Mohamed ibn Musa al Khwarizmi je iznašel tudi algebro, iz katere izhajajo algoritmi in posledično tudi računalniki. »Pogosto so k njim prihajali tudi iz Zahodne Evrope, kjer so, med tem ko so muslimani in islam uspevali, imeli zelo temno obdobje. Potem pa so se zgodile suša, politična nestabilnost, velike invazije z zahoda – kolonialno obdobje …,« je povedala. Islam tako ni le prispeval k uspehu znanosti, temveč je postavil njene temelje. Vendar pa je zlato dobo islama uničila kolonizacija, ki je ustvarjala monokulturne ekonomije. »Kolonialisti so namreč narekovali s čim naj se katera kultura ukvarja in tako je celotna ekonomija postala odvisna od zgolj ene industrije. Niso vlagali v ostale dejavnosti, muslimani pa so tako postali zelo podrejeni,« je razložila Amela.


Šeriatska država ne obstaja, obstajajo pa nekateri elementi šeriatskega prava


Trije harvardski profesorji izvedli raziskavo, skozi katero so primerjali islamske vrednote in islamske spremenljivke, kot so ekonomska stabilnost, finančna in politična svoboda, osebne vrednote itd., ter jih primerjali z ostalimi svetovnimi državami. Rezultati so pokazali, da je nemuslimanska država, ki je najbolj kompatibilna z islamskimi vrednotami Danska, na samem vrhu pa so bile države zahodne in severne Evrope. Najbolj islamska država med muslimanskimi pa je bila Malezija. »To je logično, saj imajo Malezijci zelo napredno ekonomijo, veliko bolj kot Savdska Arabija. Po tem tudi vidimo, da šeriatska država, kakršna bi morala biti, pravzaprav sploh ne obstaja. Obstajajo pa določeni elementi šeriatskega prava, tudi kako naj se ljudje oblačijo,« je povedala.


Obe sogovornici imata sicer korenine iz Bosne in Hercegovine, Ilma je bila vzgojena v družini, ki vero prakticir predvsem kot tradicijo in med prazniki, Amela pa v družini, ki je z muslimansko vero zelo povezana, saj je sodelovala tudi pri verskih obredih. Njen dedek je bil namreč imam, babica oskrbnica ene od mošej in računovodkinja, stric pa mujezin – klicatelj k molitvi. Vendar pa nobena od njiju ne nosi tradicionalnih muslimanskih oblačil in burke. »Po očetovi strani so zelo tradicionalni, molimo petkrat na dan, se postimo v času ramadana, ne pijemo alkohola in ne jemo svinjine. Tudi kreditov ne jemljemo, ker je v naši religiji prepovedano služiti denar z denarjem. Vendar pa ni prisile in tudi jaz se lahko oblačim tako, kot si želim,« je povedala Amela ter dodala, da v Koranu jasno piše, da ne sme biti prisila v religijo, temveč se mora človek zanjo sam odločiti. »Sama sem sicer islam zelo vzljubila in menim, da če bi bila vanj prisiljena, da bi me to odvrnilo,« je povedala. Pravi, da jo je oče spodbujal, da se pouči in spozna tudi druge veroizpovedi ter da je imela na splošno zelo liberalno vzgojo.


Vir: Pixabay

Ilma po drugi strani prihaja iz veliko manj tradicionalne muslimanske družine. »Ostala je neka tradicija, ko praznujemo muslimanske praznike. Sama sem sicer verna in bila sem tudi že v mošeji, vendar pa se ne udeležujem verskih obredov konstantno,« je povedala. Tudi ona ne nosi burke in pravi, da je v njeni družini ne nosi nihče. »Burke so pri muslimanih značilne predvsem za bolj religiozne družine in predstavljajo neko tradicijo. Če sta jo nosili babica in mama, potem jo bo verjetno nosila tudi hčerka. Vendar pa je to individualna izbira vsake posameznice,« je poudarila tudi Ilma.


»Muslimani bi se morali znati zagovarjati in biti ambasadorji svoje religije«


Ne Ilma ne Amela v Sloveniji nista začutili pretirane nestrpnosti na osebni ravni. »Spomnim se sicer otroškega zafrkavanja v osnovni šoli in vrtcu, ampak je bilo bolj kot v islam uperjeno v to, da sem Bosanka,« je povedala Amela. Oče ji je nato doma razložil, da ne sme zameriti otrokom, saj so besede najverjetneje prevzeli od staršev in da ne vedo, kaj govorijo ter kako lahko besede bolijo. »Kolegice so zelo razumevajoče. Molim namreč petkrat na dan in na izletih me vedno počakajo, da končam svojo molitev,« je povedala. Nekoliko drugače je pri osebah, ki ji niso tako blizu. »Spomnim se, da so imeli profesorji včasih kakšne neprimerne opazke. Bila sem namreč ena izmed dveh muslimanov na šoli in imeli so tudi komentarje čez mojo veroizpoved, kar se mi zdi zelo neprimerno. Ko si neka avtoriteta, ki poučuje otroke, bi moral učiti o enakopravnosti, enakovrednosti vseh religij in vseh prepričanj,« je kritična. »Tudi če imaš neko svojo subjektivno presojo, bi jo moral na takšnem položaju zadržati zase,« je prepričana. Vendar pa so njo te opazke še dodatno motivirale, da se je še toliko bolj poučila o islamu. »Zato da zna razložiti in argumentirati, kaj islam pravzaprav je,« je povedala.


Kritična je tudi do muslimanov, za katere meni, da so se polenili. Med tem ko ostale manjšine zavzeto zagovarjajo in se borijo za svoje pravice, pa so po njenem mnenju muslimani zaspali na tem področju. »Saj nismo v slabi situaciji. V Sloveniji zagotovo ni toliko nasilja in ni toliko incidentov, kot na primer v Franciji ali v ZDA. Vendar pa se mi zdi, da bi morali muslimani vedeti veliko več o lastni religiji,« pravi Amela. »Postali so neki povprečneži, ki sicer vedo nekatere stvari, ne vedo pa zakaj in kako je do njih prišlo. Muslimani bi se morali znati zagovarjati in biti ambasadorji svoje religije,« je prepričana.


Tudi Ilma sicer pravi, da ob prihodu v Slovenijo ni čutila pretiranih pritiskov ali nestrpnosti. Ta se je po njenem mnenju večinoma kazala prek internetnih trolov, sovražnih komentarjev na internetu in nestrpnih grafitov. »Ampak v pogovoru in v družbi ni pa nikoli nihče nič omenil,« je povedala. Jo je pa šokiral incident s svinjskimi glavami, ki se je zgodil zaradi edine đamije v Sloveniji. Strinja se z Amelo, da so predsodki in nestrpnost ostali še iz zgodovine, zaradi križarskih pohodov, sedaj pa je to predvsem politično motivirano.


M. P.